kršitev pravice do izjave - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - cesija - listine
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana tedaj, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je sodišče storilo vse, da je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke pravilno vabljen na narok, zakoniti zastopnik pa se na vabilo ni odzval, niti opravičil odsotnosti, očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila storjena, pritožbeni očitek pa se pokaže kot neutemeljen.
Zakon o pravdnem postopku omogoča uveljavitev odprave bistvenih kršitev določb pravdnega postopka z ureditvijo v 286.b. členu ZPP, ki pa terja aktivnost stranke same, ki meni, da je takšna kršitev v postopku storjena v njeno škodo. Uveljavljati mora torej bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, sicer je v pritožbenem postopku ne more.
Opustitev opredelitve sodišča prve stopnje do dokaznega predloga stranke je po mnenju pritožbenega sodišča takšna procesna situacija, na katero mora stranka, ki je takšen dokazni predlog podala, opozoriti že pred sodiščem prve stopnje. Ločiti je namreč potrebno med zavrnitvijo dokaznega predloga in opustitvijo opredelitve do dokaznega predloga. Pri prvi procesni situaciji se sodišče opredeli do dokaznega predloga in če razloge stranka izve šele iz sodbe, sme bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka uveljavljati šele s pritožbo, ne da bi to storila že pred sodiščem prve stopnje. Pri drugi procesni situaciji dokazni predlog sodišče prve stopnje spregleda in v slednjem primeru mora stranka, ki je podala dokazni predlog, na to opozoriti sodišče prve stopnje ali pa zaradi neizvedenih dokazov uveljavljati bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Po določbi prvega odstavka 422. člena OZ mora odstopnik izročiti prevzemniku zadolžnico, če jo ima, ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah.
Prej navedeno določilo pomeni, da mora cedent cesionarju izročiti vse listine, s katerimi ta dokazuje upravičenost v razmerju do dolžnika. Če cedent dokumentov ne izroči prostovoljno, lahko njihovo izročitev cesionar iztoži.
Tako je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je dokazno breme glede obstoja vtoževane terjatve ob prej povedanem, na strani tožeče stranke (cesionarju) in nikakor ne drži očitek, da je sodišče do tožeče stranke postavilo previsok dokazni standard. Tožeča stranka bi lahko razpolagala z vsemi listinami, s katerimi bi dokazovala resničnost obstoja vtoževane terjatve, če pa teh listin ni terjala in jih nima, je nase prevzela riziko, da obstoja terjatve ne bo dokazala. Ravno to se je zgodilo v obravnavani zadevi in zato je sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo.
nezakonita javna dražba - ničnost izvršilnega naslova - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku
Po šestem odstavku 9. člena ZIZ pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. ZIZ izjeme za pritožbo zoper sklep o odločitvi o ugovoru in zoper odločitev o odlogu izvršbe ne predpisuje. Ker je nesuspenzivnost pritožbe in ugovora zakonsko predpisana, postopanje sodišča, ki je nadaljevalo s postopkom, ne predstavlja poseganja v pravice dolžnikov.
Ker je imenovana zdravnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje ugotovila, da je bil toženec kljub zdravniškemu opravičilu zmožen sodelovati na obravnavah dne 28. 10. 2016 ter 9. 1. 2017, na narok 9. 2. 2017 pa toženec ponovno ni pristopil ter svojega izostanka ni opravičil, sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem toženca zaradi neopravičenega izostanka utemeljeno ni izvedlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007680
SZ-1 člen 112, 112/4. ZPP člen 313, 313/2, 313/3, 332. ZIZ člen 15, 192, 192/2.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - izročitev nepremičnine kupcu - rok za izpolnitev obveznosti - primernost roka - okoliščine konkretnega primera - odpoved najemne pogodbe - začetek teka roka
Določen 30-dnevni rok za izselitev, izpraznitev in izročitev prodane stanovanjske hiše kupcu je glede na okoliščine konkretnega primera primeren rok. Ta rok ni primerljiv z rokom, ki ga ob izdaji sodbe določi pravdno sodišče v pravdnem postopku zaradi odpovedi najemne pogodbe, in katerega trajanje je zakonsko predpisano v SZ-1.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že bila izbrisana iz kazenske evidence oziroma ali so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti, ne glede na okoliščine, ki jih navaja pritožnica.
izvršilni stroški - plačilo kupnine - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka
Glede na to, da je kupec 11. 5. 2017 plačal kupnino po podatkih izvršitelja, kar je bilo pred začetim stečajem nad dolžnikom 23. 6. 2017, začetek stečajnega postopka ni vplival na tek izvršilnega postopka. Torej tudi ni vplival na odločanje o odmeri stroškov za izvršilno dejanje, ki je bilo predpogoj za deponiranje oziroma plačilo kupnine.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00009226
ZDR-1 člen 113, 113/3.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3.. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba
Sodišče sme izdati regulacijsko začasno odredbo le v izjemnih primerih, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje, ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, kar pa bi bilo v konkretnem primeru onemogočeno. Iz navedenega izhaja, da je pri regulacijski začasni odredbi potrebno upoštevati načelo kontradiktornosti (kar v postopku izdaje začasne odredbe praviloma ni zagotovljeno), posledično pa zelo restriktiven pristop, oboje pa je v tem primeru namenjeno varstvu pravic dolžnika (toženke). Ne gre torej za tehtanje škode na eni ali drugi strani, temveč za vprašanje, ali je v primeru za tožnika neugodne sodbe mogoče pri toženki vzpostaviti prejšnje stanje.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno štelo kot razlog, da bi se izdelano izvedensko mnenje štelo za zelo zahtevnega zaradi obsežnosti medicinske dokumentacije in trajanja osebnega pregleda in števila bolezni. Kot je pravilno navedla že pritožba, se je izvedenki za proučitev obsežne medicinske dokumentacije že priznala posebna nagrada, enako pa posebna nagrada tudi za opravljen osebni pregled, pri čemer je upoštevalo trajanje pregleda.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - neznatna dolžnikova škoda
Za izpolnjevanje pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ mora biti izkazana subjektivna in konkretna nevarnost, ki je posledica nekega dolžnikovega ravnanja. Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da tožnik ni podal navedb o konkretnem oziroma aktivnem razpolaganju toženke s premoženjem, ki bi onemogočilo ali otežilo uveljavitev vtoževane terjatve. Takšnega ravnanja oziroma subjektivne nevarnosti po naravi stvari ne predstavlja zatrjevana okoliščina, na katero opozarja tožnik v pritožbi, da je zoper toženko v teku izvršilni postopek, ki se vodi na predlog tožnika. Izvršilni postopek sam po sebi izkazuje zgolj, da toženka svojih obveznosti ne plačuje oziroma ne more redno plačevati, ne izkazuje pa, da se plačilu aktivno izmika, kot zmotno meni pritožnik. Za verjeten izkaz subjektivne nevarnosti ne zadošča niti zatrjevano slabo premoženjsko stanje toženke.
solidarno poroštvo - prenehanje funkcije direktorja - dokazna ocena - pavšalni ugovori - direktor kot porok
V konkretnem primeru gre za solidarno poroštvo, zato drugo toženec tožeči stranki odgovarja kot glavni dolžnik za celo obveznost, tožeča stranka pa lahko zahteva izpolnitev bodisi od prvo toženke bodisi od drugo toženca, ali pa od obeh hkrati. Dejstvo, da se je drugo toženec zavezal kot porok v času, ko je bil direktor prvo toženke, sedaj pa te funkcije nima več, ne vpliva na poroštveno obveznost, kot je to tudi izrecno navedeno v poroštveni izjavi.
žalitev v vlogi - denarna kazen - žalitev sodišča - denarno kaznovanje stranke za žalitev v vlogi - kaznovanje za razžalitev sodišča - višina denarne kazni - slabo premoženjsko stanje toženca
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzete izjave pritožnika so bodisi takšne, da izražajo splošen prezir do sodstva, ali pa so neprimeren osebni napad na sodnico, ki je v zadevi meritorno odločila, z nedostojnimi, žaljivimi izrazi, ki nimajo nobene zveze z odločitvijo v sodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007196
URS člen 19, 19/3, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 23, 31, 33, 39, 42. ZPP člen 238, 238/2, 262, 263.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - zaslišanje stranke - procesnopravna jamstva - privilegij zoper samoobtožbo
Pritožba pooblaščenke in pridržane osebe izpostavlja, da je bila pridržani osebi kršena pravica t. i. mirande. Sodišče prve stopnje je v postopku zadržani osebi zagotovilo v ZDZdr določena procesnopravna jamstva, ki imajo svojo podlago (tudi) v 19. členu Ustave.
Sodišče je opozorilo zadržano osebo, da mora govoriti resnico. Ker je v teh postopkih položaj udeleženca bistveno drugačen, kot položaj stranke ali udeleženca v drugih (ne)pravdnih postopkih, ima pravica zoper samoobtožbo širši (drugačen) pravni pomen, zaradi učinkovite zaščite varstva pravic zadržane osebe.
Če je obveznost zavarovalnice, da v primeru, če je do zavarovalnine upravičenih več oseb, ob nastanku zavarovalnega primera vsem izpolni obveznost izplačila zavarovalnine, ji ni mogoče očitati, da zlorablja pravice, če v primeru, kadar celotno zavarovalnino zase zahteva le eden izmed upravičencev, poda ugovor, da ni dolžna temu upravičencu izplačati tudi tistega dela zavarovalnine, do katerega je upravičen nekdo drug. Če je tožnik menil, da je edini upravičen prejeti zavarovalnino zase, bi moral podati relevantne trditve in dokaze, ki to pravico potrjujejo, s čimer pa v konkretnem primeru ni uspel.
Pravico zase zahtevati izpolnitev celotne obveznosti bi tožeča stranka imela, če imata z drugim upnikom status solidarnih upnikov, ali pa če ji je drugi upnik svoj del zavarovalnine odstopil, pri čemer bi morala izkazati tudi kritno razmerje med njima, saj ni namen zavarovanja nuditi korist tretjemu, ki ni lastnik zavarovane nepremičnine. V tem smislu je obrambo proti plačilu celotnega zneska tožeči stranki gradila tudi tožena stranka.
S pritožbo stranskega intervenienta zoper sodbo v delu, v katerem tožeča stranka ni uspela, je stečajna upraviteljica dejansko odobrila dejanje priglasitve stranske intervencije, ki ga je v pravdi opravil dolžnik v osebnem stečaju.
obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe - ni podlage za obveznost dolžnika - dolžnost izpolnitve obveznosti
Pravna podlaga (dolžnost), v skladu s katero bi lahko pravdni stranki druga od druge zahtevali sklenitev kupoprodajnih pogodb z vsebino, kot sta jo uveljavljali v svojih tožbenih zahtevkih, ne obstaja oziroma ni izkazana.
odmera denarne odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - trčenje motorista z osebnim avtomobilom - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - odškodnina za tujo pomoč - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje - popolna odškodnina - primerjava s primeri iz sodne prakse
Sodišče pri odmeri višine pravične odškodnine ni navedlo primerjave z drugimi primeri iz sodne prakse. Ob javno dostopnih računalniških in knjižnih bazah sodne prakse je sprejeto odločitev kljub temu mogoče vsebinsko preizkusiti.
Pravična denarna odškodnina iz naslova nepremoženjske škode je 109.000 EUR (za telesne bolečine in nevšečnosti 35.000 EUR, za ZŽA 60.000 EUR, za strah 7.000 EUR in skaženost 5.600 EUR), upoštevaje tožnikov soprispevek 70.850 EUR.
Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, izdatek zanjo predstavlja oškodovančevo škodo, nudenje pomoč pa način popravljanja škode.
Odškodnina mora biti taka, da tožniku zagotovi enak premoženjski položaj, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Tožnik je upravičen do popolne odškodnine. V primeru izgubljene plače je enak premoženjski položaj tožniku zagotovljen le, če odgovorna oseba za njegovo škodo poleg neto izgubljene plače povrne tudi prispevke, ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v RS.
sokrivda oškodovanca - pešec - soprispevek - nepredvidljivost - nepričakovanost - motorno vozilo - nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - prehitra vožnja - prečkanje ceste - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - voznik osebnega vozila - kršitev cestnoprometnih predpisov
Kljub obstoju bližnjega in varnega podhoda, je pešec (tožnik) s hitrim, poševnim gibanjem v jutranjem mraku brez dnevne svetlobe, zakrit s svetlobno zaveso avtomobilskih žarometov nasproti vozečih motornih vozil, izven naselja, kjer ni prehoda za pešce, niti pločnikov, na mestu, kjer je bila omejitev hitrosti vožnje 90 km/h, prečkal štiripasovnico prek dvojne neprekinjene črte. Glede na navedeno ni dvoma, da je oškodovančev prispevek k nastanku škode večji in znaša 60%.
krivdna odškodninska odgovornost - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - oprostilna kazenska sodba - dejansko stanje - zavrnitev dokazov - substanciranost navedb - vzročna zveza - dokazna ocena
Iz sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi dejanske ugotovitve temeljile na ugotovitvah kazenskega sodišča in ne na dokazih, ki so bili izvedeni v civilnem postopku.
Če toženec na tožbo ne odgovori, se v njej podane trditve o dejstvih štejejo za resnične oziroma priznane. Sodišče je posledično nanje vezano in jih dokazno ne presoja. Edina izjema v tem oziru (zaradi katere zamudne sodbe ni moč izdati) je določena v 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zapadlost - odpoklicno upravičenje - vročanje upnikovega odgovora dolžniku
Pravila, po katerih je upnik odpoklical terjatev so pogodbeno določena.
Odstopno pravico lahko upnik uresniči, če nastopi pogodbeno dogovorjeni dejanski stan. Ko upnik odstopno upravičenje uresniči, povzroči predčasno zapadlost takrat še nezapadlih obveznosti dolžnika po kreditni pogodbi in s tem tudi v tem delu dobi izpolnitveni zahtevek, to je pravico zahtevati njihovo plačilo. Zapadlost tega dela terjatve je torej vezana na materialno pravo, ki sta ga stranki dogovorili v pogodbi, in ne na pravila iz 104. in 105. člena OZ.
Ločiti je treba med tistimi obveznostmi, ki so zapadle že pred izrednim odpoklicem, in tistimi, katerih predčasno zapadlost je povzročil upnik z utemeljenim izrednim odpoklicem.