Ne gre za takšno situacijo, ko bilo treba v okviru nujnega sosporništva zagotoviti sodelovanja tožnikove žene v postopku. Zakonca skupno premoženje upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Zakonca se lahko dogovorita, da le eden izmed njiju upravlja to premoženje ali njegov del, ali da z njim razpolaga, upoštevaje koristi drugega zakonca. Ustaljena sodna praksa stoji na stališču, da vložitev tožbe presega redno upravljanje, torej mora imeti zakonec, ki tožbo vloži, soglasje drugega zakonca, ki pa je lahko podano tudi konkludentno. Slednje je ugotovljeno v tem postopku.
Na premične stvari, ki so skupna last tožnika in njegove žene, izvršba ni dopustna. Upniki morajo najprej doseči delitev stvari, šele nato bi bila izvršba dopustna, pa še to le na premičnih stvareh, ki bi po delitvi pripadle tožnikovi ženi, saj ona ni solastnica stanovanja. Tožnik kot solastnik stanovanja ima pravico imeti v stanovanju svoje premične stvari. Ker na nedoločen del pri skupnem premoženju v izvršilnem postopku ni mogoče poseči, je bilo treba sodbo spremeniti in izreči izvršbo za nedopustno tudi za premične stvari, ki se nahajajo v spornem stanovanju.
ZFPPIPP člen 4, 4/4, 24, 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlagatelj postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - sprememba sedeža - upravičeni predlagatelj
Ker se je v postopku izkazalo, da je bilo subjektu vpisa dano dovoljenje za poslovanje na tem naslovu, ni utemeljen pritožbeni očitek, da obstoja izbrisni razlog po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 91, 91/3.. OZ člen 60, 60/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogoj izobrazbe
Tožnik že 1. 2. 2016 ni izpolnjeval izobrazbenega pogoja za opravljanje dela, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tega pogoja pa ni izpolnil niti do izteka roka, kot se je zavezal z aneksom z dne 1. 2. 2016. Zato mu je toženka zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ODZ paragraf 1460, 1470. ZTLR člen 54. ZPP člen 8, 337. SPZ člen 212, 266.
ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo - ugotovitev obstoja služnostne pravice - služnostna pravica hoje in vožnje - služnost poti - priposestvovanje - priposestvovanje služnosti - nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču - varstvo služnosti - nedovoljene pritožbene novote
Tožnik je služnost izvrševal pravično, dobroverno (pošteno) in pristno (paragraf 1460 ODZ), ni zlorabljal zaupanja lastnika, služnosti ni izvrševal s silo ali zvijačo, pri čemer ne pravni prednik toženca ne toženec, izvrševanju služnosti nista nasprotovala (54. člen ZTLR). Kaj drugega tožencu, pri čemer je bilo dokazno breme na njem, ni uspelo izkazati. Sodišče prve stopnje je zaslišalo številne priče in prav nobena ni vedela povedati ničesar o nasprotovanju toženca izvrševanju služnosti s strani tožnika. Pritožbeno analiziranje izpovedb prič dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Prav tako dejstvo, da je bilo izkazano, da je toženec dvema pričama prepovedal uporabo poti, ne more pomeniti, da je uporabo prepovedal tudi tožniku.
stroški postopka - stroški odvetniškega zastopanja - povrnitev stroškov - razlaga odvetniške tarife - nagrada za narok - nagrada za narok v ponovljenem postopku - vrednost spornega predmeta
Glede na dovolj jasno opombo številka 3 ZOdvT, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, drži pritožbeni očitek, da je tožnica nedvomno upravičena do nagrade za narok po tarifni številki 3102 v ponovljenem postopku. Navedena opomba številka 3 v 4. točki namreč določa, da se všteje le nagrada za postopek, ne govori pa o vštevanju nagrade za narok v ponovljenem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prekluzija dokazov - bistvena kršitev določb postopka - kršitev kontradiktornosti - zaslišanje obeh pravdnih strank
V primeru, če da sodišče stranki možnost, da odgovori na navedbe in dokazne predloge nasprotne stranke, ji mora dati tudi možnost, da te svoje navedbe dokaže s predložitvijo ustreznih dokazov (ne glede na to, če je pripravljalna vloga s priloženimi dokazi vložena v spis po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo).
Po tretjem odstavku 289. člena ZPP lahko predsednik senata prepove stranki določena vprašanja ali prepove priči odgovor na posamezna vprašanja, če je v vprašanju že vsebovano, kako je treba nanj odgovoriti, ali če se vprašanje ne nanaša na zadevo. To pomeni, da predsednik senata ne dovoli sugestivnih ali kapcioznih vprašanj, pa tudi ne vprašanj, ki bodisi niso pravno relevantna bodisi se sploh ne nanašajo na zadevo. Predsednik senata pa lahko oceni, da gre za tovrstna vprašanja, šele, ko jih stranka postavi. Šele v takšnem primeru lahko uporabi možnost, ki mu jo daje tretji odstavek 289. člena ZPP. Predsednik senata ne more stranki prepovedati vseh nadaljnjih vprašanj, ki jih ta namerava postaviti priči (ne da bi sploh vedel, kaj stranka še namerava vprašati pričo), saj takšno ravnanje predsednika senata dejansko pomeni kršitev načela kontradiktornosti, ki se odraža v tem, da je stranki nepravilno odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
V obravnavani prometni situaciji je za odgovor na vprašanje, ali je pred tožnikom vozeči voznici mogoče očitati protipravno ravnanje, poleg odgovora na vprašanje, ali je pred spremembo smeri vožnje svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazala z utripalkami, odločilno predvsem dejstvo, ali je v trenutku, ko je začela zavijati v levo, tožnik že bil v fazi vožnje mimo nje ali ne. Zaviti v levo bi namreč smela le, v kolikor bi to lahko storila brez nevarnosti za druge udeležence v prometu. Slednje bi, ob siceršnjih enakovrednih povsem nasprotnih trditvah o poteku dogodka obeh pravdnih strank, bilo mogoče ugotoviti le s pomočjo izvedenca ustrezne cestnoprometne stroke, ki pa v prvostopenjskem postopku ni bil predlagan.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Iz ocene poskusnega dela tožnika, izhaja, da je tožena stranka tožnikovo poskusno delo pravilno ocenila kot neuspešno opravljeno. Pritožbeno sodišče soglaša z mnenjem sodišča prve stopnje, da so bila pričakovanja tožene stranke v zvezi z delom na tako pomembnem delovnem mestu, kot je vodja prodaje in marketinga, utemeljeno visoka. Tako iz ocene komisije, kakor tudi iz izpovedi zaslišanih prič, izhajajo konkretne napake in pomanjkljivosti v zvezi z delom tožnika v času trajanja poskusnega dela. Te so se pokazale tudi v dveh preizkusih pred iztekom poskusne dobe, ki sta bila izvedena zato, da bi se dodatno preverilo, ali se je tožnik ustrezno usposobil za delo. Navedeno kaže na to, da je komisija za spremljanje poskusnega dela delo tožnika ustrezno in korektno spremljala in pravilno ocenila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen odpovedni razlog - neuspešno opravljeno poskusno delo, ki onemogoča nadaljevanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prometna nesreča - visoka starost oškodovanca - osebne lastnosti in stanje oškodovanca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vse bistvene okoliščine obravnavanega škodnega primera, ki po prvem odstavku 179. člena OZ vplivajo na višino odškodnine, zlasti stopnjo in trajanje prestanih in bodočih telesnih in duševnih bolečin ter strahu, ni pa nato vseh ugotovljenih okoliščin ustrezno ovrednotilo pri odmeri odškodnine, ki zaradi takšne materialnopravno zmotne presoje ne predstavlja pravičnega zadoščenja za tožnico.
Sodišče prve stopnje je premajhen pomen pripisalo tožničini starosti (ob poškodbi 75 let, zdaj 81 let). Splošno je znano, da starejši ljudje težje prenašajo telesne bolečine in napore pri zdravljenju. To še posebej velja za tožnico, ki je bila že pred obravnavano poškodbo šibkega zdravja in zaradi hudih težav s hrbtenico že več desetletij invalidsko upokojena. Poleg tega je bilo tožničino zdravljenje izjemno dolgotrajno in povezano s številnimi hudimi nevšečnostmi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00008823
ZPP člen 105a, 116, 142, 142/3, 142/4.
neplačilo sodne takse za pritožbo - vročitev plačilnega naloga - domneva umika pritožbe - dogovor o obročnem plačilu dolga - razvezni pogoj
Iz spisa je razvidno, da je bil toženki plačilni nalog pravilno vročen. Vročitev je bila opravljena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP in na naslovu toženkinega prebivališča, ki ga sama navaja v svojih vlogah, tudi v pritožbi. Toženka zato ne more uspeti s trditvijo, da plačilnega naloga ni prejela.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00008000
ZIZ člen 44, 44/5, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 34.
obrazloženost sklepa - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - motenje posesti - prepovedni zahtevek
Temeljno vodilo tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je tehtanje interesov obeh strank. Slednje je treba po stališču Ustavnega stališča v odločbi, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje, upoštevati tudi pri izdaji regulacijskih začasnih odredb. Drži, da sodna praksa glede neugodnih posledic za tožnika in toženca v primeru izdaje začasne odredbe ni enotna o tem, ali zanjo zadošča (poleg verjetnosti terjatve) zgolj še verjetnost, da dolžnik, če bi se v postopku izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez nje nastale upniku. Vendar je sodna praksa strožja in enotna, da morata biti izpolnjena oba pogoja iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ kumulativno v tistih primerih, ko se tožbeni zahtevek v celoti prekriva z zahtevkom za zavarovanje. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi.
ZGD-1 člen 412, 415, 419, 419/2, 421, 421/2. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4, 35, 35/4. ZFPPIPP člen 58, 58-2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 30, 30/1, 30/2.
likvidacija družbe z omejeno odgovornosto (d.o.o.) - redna likvidacija družbe - izbris zaradi zaključka likvidacije - poplačilo dolgov družbe - varstvo upnikov - prijava terjatve v likvidacijskem postopku
Upravitelj je dolžan plačati terjatve upnikom v likvidacijskem postopku takoj, ko nastanejo oziroma ko so mu znane, skladno z dospelostjo. V okviru obveznosti poplačila terjatev upnikov lahko upravitelj oporeka določene terjatve, toži oziroma vodi sodne in arbitražne postopke v zvezi s spornimi terjatvami, sklepa poravnave pri spornih terjatvah, da zavarovanje za določene terjatve in podobno.
Posledica prenehanja upnikove terjatve zaradi zamude prekluzivnega roka ni izrecno določena. Pravočasnost prijave je bistvena le, če upnikova terjatev upravitelju ni bila ali mu ni mogla biti znana.
Upravitelj ni dolžan zagotoviti ustreznega zavarovanja za sporne terjatve. Ker ne more prisiliti upnika, da vloži tožbo, lahko upravitelj vloži ugotovitveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da določena terjatev ne obstaja.
Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialno pravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku redne likvidacije, pri tem pa mora upoštevati podatke, ki so razvidni iz listin, priloženih predlogu, oziroma ki so jih navedli udeleženci postopka.
sklepčnost tožbe - zahtevek za izročitev stvari - pogodba o dosmrtnem preživljanju - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - vsebina pogodbe - pogodbena volja
Ker iz tožbenih trditev, da je bil lastnik živali zapustnik, tožnik pa je njegov zakoniti dedič, da je sicer kmetijo izročil tožencu, vendar pa predmet pogodbe niso bile tudi živali, in da je toženec del živali po zapustnikovi smrti prodal, izhaja utemeljenost zahtevka za izročitev živali oziroma za plačilo koristi, ki jo je toženec pridobil z njihovo prodajo, je odločitev o zavrnitvi zahtevka zaradi nesklepčnosti materialnopravno zmotna.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00008075
ZPrCP člen 109. OZ člen 82, 82/1, 120, 120/1, 921. ZOZP člen 1a.
zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - prostovoljno pogodbeno zavarovanje - plačilo zavarovalnine - prometna nesreča - pojem prometne nesreče - popravilo vozila - škodni dogodek na parkirišču - splošni pogoji - materialno pogodbeno pravo - obseg zavarovalnega kritja - razlaga jasnih določil splošnih pogojev - standard premikajočega se vozila
Ker se je tožnik poškodoval pri popravilu vozila in ne v prometni nesreči, do povračila škode na podlagi zavarovalne pogodbe po pogojih AO+ ni upravičen.
ZD člen 28, 30, 34. ZPP člen 137, 137/1, 224, 224/1.
zastopanje po odvetniku - upokojitev odvetnika - vročanje po pooblaščencu - zapisnik kot javna listina - določitev vrednosti daril - ugotovitev vrednosti zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračanje daril v zapuščino
Pritožnika je v zapuščinskem postopku zastopal odvetnik M. J., ki je v letu 2010, zaradi upokojitve, prenehal opravljati svojo dejavnost. S tem pa pooblastilo med pritožnikom in njim ni prenehalo. Še naprej je ostal pooblaščenec, izgubil je le tista upravičenja iz pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra - izbris brez likvidacije - domneva o obstoju izbrisnega razloga - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu
Domneva iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je podana le v primeru, kadar lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ne pa tudi v primeru, ko je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, vendar ga nima več.
neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - denacionalizacija - zazidano stavbno zemljišče - izključitev možnosti vračila podržavljenega premoženja v naravi
Po stališču iz sodbe III Ips 62/2016 bi se vzpostavila zakonska zaveza tožene stranke do denacionalizacijskih upravičenk le, če bi obstajale zakonske ovire za vrnitev nepremičnine v naravi, sicer pa ne. Iz navedenega stališča izhaja, da je za presojo utemeljenosti uporabe 218. člena ZOR tudi v primeru, ki ga obravnava pritožbeno sodišče, odločilen odgovor na vprašanje, ali so obstajale ovire za vrnitev nepremičnin v naravi. Če so te ovire obstajale, se je vzpostavila zakonska zaveza tožene stranke za odškodnino namesto vrnitve nepremičnine in je dolžna vrniti tisto, kar je zanjo tožeča stranka plačala denacionalizacijskemu upravičencu. Če pa se izkaže, da ovir ni bilo ali pa da so prenehale in da bi denacionalizacijski upravičenec z zahtevkom na vrnitev nepremičnine v naravi uspel, če bi o tem zahtevku odločal pristojni organ, se ne vzpostavi zakonska zaveza tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008985
OZ člen 533, 533/1, 534, 557, 557/1, 558.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - pogodbeni namen - darilni namen - pogodbena volja - dokazno breme tožnika - kavza pogodbe - causa acguirendi - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - aleatornost pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev - očitno nesorazmerje dajatev - skupni namen pogodbenikov - pomanjkljiva dokazna ocena - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Tipična kavza, ki ustreza pogodbi o dosmrtnem preživljanju, je causa acquirendi. Tipični prvini, ki tako zasnovano (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta, sta zaupnost oziroma osebnostnost razmerja ter aleatornost. Neločljiv sestavni del tipičnega razmerja po tej pogodbi je tako kontekst človeškega razmerja med pogodbenima strankama, česar v denarju ni mogoče izraziti, in že to je razlog, ki pri tovrstnih pogodbah načeloma izključuje takšno uporabo načela enake vrednosti dajatev, kot je lastna tipičnim ekonomskim poslom. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Kršitev načela enake vrednosti dajatev pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju pride tako v upoštev v res izjemnih primerih: ko se stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika med vrednostnima nasprotnih dajatev tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen.
Sodišče prve stopnje je namen pravdnih strank ugotavljalo na podlagi ne(sorazmerja), kar pa je pri pogodbah aleatorne narave, kakršna je tudi predmetna, praviloma izključeno oziroma se nesorazmerje upošteva le izjemoma in kot eden izmed elementov, ki omogočajo ugotavljanje namena pogodbenih strank. Sodišče se pri tem sklicuje na (novejšo) sodno prakso višjih sodišč, vendar neutemeljeno. V skladu z ustaljeno sodno prakso je pogodba v delu, kjer je dogovorjena bodoča obveznost preživljanja, po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja.