V obravnavanem primeru je tožnik s tožbo uveljavljal priznanje pravice do invalidske pokojnine, o tej pravici pa ni bilo odločeno z dokončno odločbo, niti ni bil speljan celoten upravni postopek, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (75. člen v zvezi s 63. členom ZDSS-1).
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in da mu je toženec priznal pravico do starostne pokojnine v pravilni višini.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo za pravilni in zakoniti odločbi, s katerima je toženec ustavil izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Z dnem, ko je tožnik pridobil pravico do starostne pokojnine, niso več izpolnjeni pogoji za izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo na podlagi šestega odstavka 126. člena ZPIZ-2.
ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 184, 185, 185/2. ZDSS-1 člen 73.
neprava obnova postopka - nova odmera pokojnine
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec štel kot pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in jo kot prepozno zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje - stroški postopka
Iz listinske dokumentacije izhaja, da je sodišče na podlagi predhodnega soglasja tožnika od Zdravstvenega doma pridobilo zdravstveni karton tožnika. Zdravstveni karton tožnika je bil s sklepom o postavitvi izvedenca skupaj z upravnim in sodnim spisom posredovan izvedenskemu organu. Tako je izvedenski organ pri izdelavi izvedenskega mnenja že razpolagal z medicinsko dokumentacijo iz zdravstvenega kartona in mu jo ni bilo potrebno posebej pridobiti. Iz dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi izvedenski organ zbiral še kakršnokoli drugo dokumentacijo. Čeprav izvedenski organ ni pridobival dodatne dokumentacije, pa mu je sodišče prve stopnje kljub temu priznalo dvakrat po 46,00 EUR priglašenih stroškov za zbiranje dokumentacije, kar je v nasprotju z določbo 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in v nasprotju z določbo 249. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ustrezno znižalo priznane stroške postopka.
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do pokojnine, vendar brez upoštevanja podatkov o nadurnem delu v pokojninsko osnovo. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec obravnaval kot predlog za obnovo postopka in jo zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po
183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50. ZTPZ člen 135, 135/4.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (v letu 1976 in od 1979 do 1980) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo. Ker ta pogoj ni izpolnjen, ni relevantno, ali so bili podani elementi delovnega razmerja ali ne.
invalidnost III. kategorije - preostala delovna zmožnost
S sodnim izvedenstvom je dodatno potrjena ocena izvedenskih organov tožene stranke, da pri tožnici ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju ni popolne izgube delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, temveč je še podana preostala delovna zmožnost za drugo delo z dodatnimi stvarnimi in že priznano časovno razbremenitvijo. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnjen.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1-2, 52/2, 52/4.
invalidnost - izvedenina
Ker je prišlo do napake v seštevku priznane nagrade in stroškov izvedenstva v zvezi z zaslišanjem izvedenca ter posledično nepravilne uporabe 249. člena ZPP in Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je priznalo pravilno seštet znesek izvedenine.
Drugi kmetje iz 11. člena ZPIZ/83 so imeli le pravice v ožjem obsegu, in to ne glede na višino zavarovalne osnove, od katere so bili zavarovani po lastni izbiri. Združeni kmetje iz 10. člena ZPIZ/83 pa so lahko izbrali med zavarovanjem od osnove, ki ni bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, kar jim je zagotavljalo širši obseg pravic, in med zavarovanjem od osnove, ki je bila nižja od navedene osnove, kar pa jim je zagotavljalo le ožji obseg pravic. Tožnik je bil v spornem obdobju zavarovan kot združeni kmet in za širši obseg pravic, čeprav je bil po podatkih matične evidence, vnesenih na podlagi prijave v zavarovanje na obrazcu M-1 zavarovan kot drugi kmet. Podatki na obrazcu M-1 in posledično podatki matične evidence so napačni, saj je izpolnjeval pogoje za zavarovanje kot združeni kmet. Ker je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za širši obseg pravic, se mu starostna pokojnine odmeri v dejanskem odmernem odstotku.
Pri tožnici ni izkazane želje, da bi s pokojnim zavarovancem bivala skupaj kot zakonska partnerja, pri pokojnem zavarovancu pa se le-ta ni mogla niti razviti, saj zaradi bolezni ni bilo zavedanja. Tožnica je za pokojnega zavarovanca skrbela, ker se je čutila dolžno zanj poskrbeti. Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem niso obstajali vsi elementi, značilni za obstoj zakonske zveze, da bi šlo za zunajzakonsko skupnost, je tožbeni zahtevek na priznanje vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu neutemeljen.
delna pokojnina - predčasna pokojnina - starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa
Tožnik je s starostjo 60 let in 40 leti, 3 meseci ter 17 dnevi pokojninske dobe, od tega 34 let, 5 mesecev in 10 dni pokojninske dobe brez dokupa, izpolnil pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Delna pokojnina mu je bila zato pravilno priznana od odmerjene predčasne pokojnine.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je zmanjšana za manj kot 50 % in je zmožen za drugo delo z omejitvami, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-3. ZPIZ-1 člen 60.
invalid III. kategorije invalidnosti - omejitve pri delu
Pri tožnici je prišlo do izgube delovne zmožnosti za manj kot 50 % in za njen poklic "izvajalec montažnih del" ni več sposobna. Je pa v polnem delovnem času in brez nevarnosti za poslabšanje njenega zdravja od 7. 8. 2013 sposobna opravljati drugo lažje fizično delo z omejitvami. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo upravni odločbi tožene stranke in tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami.
Izrek, iz katerega izhaja, da so izpodbijane odločbe kot pravilne in zakonite potrjene, nato pa da sodišče teh odločb zaradi pomanjkanja procesne predpostavke ni presojalo, je nejasen in nerazumljiv. Zato je pritožbeno sodišče zaradi nemožnosti preizkusa, izpodbijano sodno odločbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPP člen 242. ZUJF člen 168, 168/2, 169, 171, 173. Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti člen 10.
priča - povrnitev stroškov - stroški prevoza
Javnemu uslužbencu se povrnejo stroški v obliki kilometrine za prevoz na delo in z dela v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer, za občasno uporabo lastnega avtomobila za službene namene v obliki kilometrine v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer, v primeru, da gre za kilometrino za uporabo lastnega avtomobila za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi, pa znaša 30 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer. Ker je za občasno uporabo lastnega avtomobila v službene namene mogoče šteti primere, ki ne izhajajo izrecno iz pogodbe o zaposlitvi in ne pomenijo vsakodnevne delovne obveznosti oz. aktivnosti, za takšen primer pa je šlo tudi v primeru priče, znaša kilometrina za prevoženi km 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, da je znesek ustrezno znižalo.
Čeprav izvedenskemu organu v sklepu o imenovanju sodišče ni posebej naložilo, da pridobi oziroma zbere dodatno dokumentacijo, je tožnik prinesel obsežen zdravstveni karton, ki ga je proučil in upošteval pri izdelavi izvedenskega mnenja. Zato mu pripada tudi nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalid I. kategorije invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku je delazmožnost zmanjšana za manj kot 50 % in od 4. 2. 2014 ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem je delal, to je pomožni delavec. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti pa je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Ugotovljena preostala delovna zmožnost ustreza definiciji III. kategorije invalidnosti, določene v 63. členu ZPIZ-2. Pri tožniku pa do izdaje dokončne odločbe ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti oziroma do I. kategorije invalidnosti. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb toženca z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti.
ZPIZ-2 člen 72, 77, 77/1, 77/2, 77/3, 80, 108, 108/1.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalid II. kategorije invalidnosti - poklicna rehabilitacija
Skladno z 80. členom ZPIZ-2 je tožena stranka dolžna odločiti o nadomestilu za čas poklicne rehabilitacije. Ni pa dolžna izdati posebne upravne odločbe glede oblike in načina poklicne rehabilitacije. Glede omenjenega je potrebno skleniti posebno tripartitno pogodbo o poklicni rehabilitaciji. Ker sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi toženi stranki naložilo, da s posebnim upravnim aktom določi pogoje za poklicno rehabilitacijo, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna odločiti o pravici do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije (ko bodo za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji). O pogojih za poklicno rehabilitacijo pa je potrebno skleniti posebno pogodbo o poklicni rehabilitaciji, kot je opredeljena v 77. členu ZPIZ-2.
telesna okvara - invalidnina - poklicna bolezen - izplačevanje
ZPIZ-2 v 5. odstavku 403. člena določa, da se invalidnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj. Ker je bila zahteva vložena s strani tožničine osebne zdravnice 10. 10. 2014, se toženki naloži izplačevanje invalidnine za telesno okvaro od 1. 5. 2014 dalje.
ZPIZ92 člen 12, 44, 202, 202/3. ZPIZ-1 člen 15, 191, 208. ZPIZ-2 člen 27.
starostna pokojnina - družbenik in poslovodna oseba - plačilo prispevkov
Tožnik ni predložil nobenih podatkov o tem, da je v spornem obdobju, ko je bil zavarovan kot družbenik in poslovodna oseba, plačeval prispevke v predpisani višini ali drugih podatkov, kot nasprotni dokaz o resničnosti tega, kar je v poročilu revizorke matične evidence navedeno in je predstavljalo podlago za priznanje pokojninske dobe v posameznem letu. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine.
V pritožbenem sodno socialnem sporu ni mogoče uspešno uveljavljati upravno procesne kršitve, ki sama po sebi ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov. Četudi je tožnik zahteval starostno pokojnino, sme tožena stranka v predsodnem upravnem postopku priznati le tiste pravice, za katere so izpolnjeni zakonski pogoji in v takšni višini, kot določa zakon. O zahtevi z dne 14. 1. 2013 bi bila lahko izdana le zavrnilna upravna odločba o pravici do starostne pokojnine. Potem, ko se je izkazalo, da ni pogojev za starostno pokojnino, bi bila bistvena kršitev upravnega postopka podana le, če tožnik pravice do predčasne pokojnine sploh ne bi želel uveljaviti, kar bi lahko dosegel z izrecno izjavo ali umikom zahteve. To bi imelo za posledico, da pravica, za katero so izpolnjeni pogoji, ne bi bila priznana, in tožnik niti ne bi postal uživalec predčasne pokojnine. Ker je bila tožniku predčasna pokojnina odmerjena v pravilni višini, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih aktov in izdajo nove določbe o odmeri pokojnine.