dodatek za pomoč in postrežbo - sprememba zdravstvenega stanja
Tožnikova potreba po priznanju dodatka za pomoč in postrežbo je bila že večkrat presojana tudi s strani sodišča, nazadnje s sodbo VDSS Psp 219/2022 z dne 12. 10. 2022 v zvezi s sodbo VII Ps 678/2021 z dne 20. 6. 2022, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh oziroma podredno večine življenjskih potreb. Zaradi nove zahteve tožnika z dne 18. 7. 2022, so lahko predmet tega socialnega spora morebitne spremembe v tožnikovem zdravstvenem stanju od pravnomočnosti citirane sodbe.
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 23, 23/1, 23/1-2, 23/1-5.
delo na črno - prijava delavca v zavarovanje - podjemna pogodba - rok za prijavo
Določba 5. člena ZPDZC-1 je jasna in za delo na črno opredeljuje delo v času, ko delavec še ni zavarovan. Tudi njen namen je jasen: preprečiti, da delodajalci zaposlujejo delavce, ne da bi jim zagotovili vse pravice, ki izvirajo iz opravljanja dela. Na obstoj prekrška zato ne vplivajo določbe drugih predpisov, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje. Objekt varstva po ZPDZC-1 je namreč drug kot po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) in po Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEIPZ-1). Po ZPDZC-1 gre za varstvo pred nezakonitimi zaposlitvami, po ZZVZZ za delovanje sistema zdravstvenega zavarovanja, po ZMEIPZ-1 pa le za zagotavljanje evidenc. Razlaga sodišča prve stopnje, da ZZVZZ in ZMEIPZ-1 ne določata roka, v katerem mora delodajalec prijaviti delavca, ki dela na podlagi podjemne pogodbe, v zavarovanje in da zato ne gre za prekršek po drugi alineji 23. člena ZPDZC-1, bi pomenila, da tak prekršek praktično sploh ni mogoč, saj bi vedno imel delodajalec možnost kadarkoli prijaviti delavca v zavarovanje za nazaj.
ZPP člen 70, 270, 270/1, 270/2, 339, 339/2, 339/2-1. Sodni red (2016) člen 156, 156/5. URS člen 23, 23/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-6. ZUTD člen 118, 118/2, 118/6, 155.
ničnost upravne odločbe - pravica do naravnega sodnika - ničnostni razlog - pavšalne navedbe - evidenca brezposelnih oseb
Ničnost po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, ki jo skozi svojo pritožbo na več mestih pavšalno smiselno navaja tožnik, je podana le, če je v odločbi takšna nepravilnost, ki je po izrecni zakonski normi razlog za ničnost, kar pomeni, da mora biti nepravilnost v materialnem zakonu že v naprej opredeljena kot razlog za ničnost. Takšne nepravilnosti pa tožnik v obravnavanem primeru konkretizirano niti ne zatrjuje.
ZPIZ-2 člen 70, 71, 131, 131-2. ZIUOM člen 1, 10, 11, 13. URS člen 52. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 65. ZPIZ člen 205. ZUOPP-1 člen 4.
priznanje zavarovalne dobe - poklicna rehabilitacija - invalidnost - srednja šola - izobraževanje otroka s posebnimi potrebami
Kot poklicna rehabilitacija se po določbi 131. člena ZPIZ-2 izjemoma šteje tudi čas, ko oseba še ni vključena v delovni proces. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pri tožniku ne gre (niti ne more iti) za poklicno rehabilitacijo po določbah 70. člena ZPIZ-2 oziroma v času nastanka invalidnosti veljavne zakonodaje. Tožnik je bil ob nastanku invalidnosti mladoleten in tako ni bil vključen v delovni proces. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbe ZIUOM, ki je veljal v času srednješolskega izobraževanja tožnika, zmotno pa je zaključilo, da v okoliščinah konkretnega primera ne gre za poklicno rehabilitacijo po določbah tega zakona.
Pritožba utemeljeno opozarja, da ni pravne podlage za razlikovanje med otroki, ki so invalidi že od rojstva in tistimi pri katerih do invalidnosti pride zaradi poškodbe.
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - zavarovalna doba - plačilo prispevkov - kmečko zavarovanje delavca na kmetijskem gospodarstvu
Neuspešen mora ostati pritožbeni očitek, da bi morala biti tožniku kot upoštevna obdobja priznana še obdobja vseh kmečkih zavarovanj, čeprav prispevki iz tega naslova niso bili plačani oziroma niso mogli biti plačani. Tožnik v obdobjih, ko je bil zavarovan kot član kmečkega gospodarstva ter kot kmet ni bil vključen v zavarovanje za primer brezposelnosti, zaradi česar za ta obdobja niso plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti.
ZUTD člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-1. ZDR-1 člen 814, 81/3, 118.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - pravnomočna sodba - nezakonitost odpovedi
Sklenjeni sporazum o prenehanju delovnega razmerja predstavlja razlog, zaradi katerega tožnica ni upravičena do priznanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Tožnica je namreč podpisala sporazum, s katerim ji je prenehalo delovno razmerje. V tem primeru je brez zaposlitve postala po svoji volji.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi bilo pri odločanju treba upoštevati okoliščine, zaradi katerih je prišlo do podpisa omenjenega sporazuma. Ne glede na to, da je delodajalec pooblaščencu tožnice sporočil, da za tožnico nima razpoložljivega delovnega mesta, na katerega bi lahko skladno z zamudno sodbo zaposlil tožnico, to nikakor ne pomeni, da bi tožnica bila dolžna take navedbe delodajalca sprejeti ter podpisati sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Z zamudno sodbo je bilo namreč razsojeno, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo. V primeru, da delodajalec ni imel za tožnico delovnega mesta, bi moral izpeljati postopke, določene v ZDR-1 glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. S tem, ko je tožnica sprejela in podpisala sporazum, je soglašala, da ji preneha delovno razmerje. Pri tem nikakor ni opravičljiv razlog, ki ga navaja tožnica in sicer, da je soglasje podala, ker bi odpoved iz poslovnega razloga za njo pomenila dodatne težave in dodatne stroške ter tudi zdravstvene težave. Primarno je, da delavec ohrani delovno razmerje, ne pa da soglaša s prenehanjem delovnega razmerja in da potem uveljavlja pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. To izhaja tudi iz prvega odstavka 63. člena ZUTD.
Ključna je pravnomočna sodba, na podlagi katere je vzpostavljeno stanje, kot če nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. Lastnost zavarovanca je zato na podlagi 80. člena ZMEPIZ-1 treba za nazaj uskladiti s pravnomočno sodbo delovnega sodišča. S sodbo je bilo namreč odločeno, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo 30. 9. 2019, temveč traja do 11. 6. 2021. Ker delovno razmerje nastane že na podlagi zakona, to pomeni, da je bila tožnica na podlagi delovnega razmerja pri delodajalcu A. vključena že v času, preden je sklenila delovno razmerje za krajši delovni čas pri delodajalcu Zavod B. Pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas pri navedenem delodajalcu je bila namreč sklenjena šele 25. 10. 2019, torej nedvomno pozneje kot pa pogodba o zaposlitvi pri delodajalcu A.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - odpis dolga - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - verzijski zahtevek
Upravni akt, s katerim je odpadel temelj za prejeto dajatev od 19. 6. 2018 do 31. 7. 2018, je pravnomočen, saj toženec zoper njega ni uveljavljal rednega pravnega sredstva. 140. člen ZUTD sicer določa, da kadar je zavod po določbah tega zakona upravičen odpraviti odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila, lahko v istem postopku odloči tudi o vračilu neupravičeno izplačanih sredstev, vendar ni nujno, da je v nasprotju s to določbo, če o vračilu neupravičeno izplačanih sredstev ni odločeno v istem postopku.
ZUTD člen 8a, 8a/1, 54, 54/1, 58, 129, 129/1, 129/1-11. ZUTD-E člen 53, 54, 54/1.
evidenca brezposelnih oseb - znanje slovenskega jezika - časovna veljavnost novele - retroaktivna veljava zakona - sprememba izpodbijane sodbe
V tej zadevi ne gre za retroaktivni poseg zakona v že pridobljene pravice oziroma upravičena pravna pričakovanja tožnika. Ne gre namreč za poseg v pravico, saj vodenje v evidenci brezposelnih oseb ne pomeni pravice. Brezposelne osebe, vodene v evidenci brezposelnih oseb, so zaradi učinkovitejše integracije brezposelnih oseb - tujcev dolžne opraviti tečaj in izpit iz znanja slovenskega jezika na ravni A1. Ne gre za pogoj, ki bi moral biti izpolnjen že ob vpisu osebe, ampak za ohranitev vpisa te osebe v navedeno evidenco.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 19, 30, 203, 203/1, 203/2, 203/4, 258. ZPIZ-2 člen 16, 22. ZMEPIZ-1 člen 81, 81/3.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - zavarovalno razmerje - nastanek razmerja
V tožnikovem primeru, ker je bil lastnik in poslovodna oseba gospodarske družbe A. d. o. o., vpisane v register 24. 8. 2011, je zavarovalno razmerje iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 7. členu ZPIZ-1 nastalo po samem zakonu, torej ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja iz 15. člena ZPIZ-1.
Res je sicer, da je 19. člen ZPIZ-1 osebam, vključenim v zavarovanje v tujini, omogočal izvzem iz zavarovanja, če je bilo tako določeno z mednarodnim sporazumom. Eksplicitno je določal, da so lahko predlog podale zavarovane osebe ali delodajalci pri ministrstvu, pristojnem za delo. V obravnavani zadevi ne le, da tožnik kaj takega ni predlagal, tudi sicer izvzema iz zavarovanja ne bi bilo mogoče doseči, saj v Mednarodnem sporazumu z Avstralijo tovrstna možnost ni bila dogovorjena. V veljavnem ZPIZ-2 pa izvzem iz zavarovanj sploh ni predviden.
ZUTD člen 62, 62/2. ZUTD-E člen 15, 53. URS člen 2, 14, 22, 50, 155.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - retroaktivna veljavnost novele zakona
ZUTD-E velja in se uporablja od 27. 12. 2019 dalje, ko je bil tožnik že uživalec nadomestila za brezposelnost. V ZUTD-E ni podlage za uskladitev in izplačilo vtoževane razlike. V prehodni določbi 53. člena ZUTD-E je eksplicitno določeno, da se o vlogah za priznanje pravic, vloženih pred uveljavitvijo novele, odloči po ZUTD. Z ZUTD-E ni uzakonjena retroaktivna veljavnost 15. člena, s katerim je 350,00 EUR nadomeščenih z zneskom 530,19 EUR. Takšna zakonska ureditev je skladna s 155. členom Ustave o prepovedi retroaktivne veljavnosti pravnih aktov. Čeprav 15. člen ZUTD-E spreminja najnižji znesek denarnega nadomestila, ne določa, da ima ureditev učinek za nazaj, niti ne uzakonjuje uskladitve pred tem uveljavljenih in priznanih denarnih dajatev.
Med strankama ni sporno, da je tožnik izredno odpoved posredoval delodajalcu na njegov e-naslov. V tem primeru ne gre za vročitev odpovedi na način, kot je določen v drugem odstavku 88. člena ZDR-1.
ZMEPIZ-1 člen 80, 80-2. ZDR-1 člen 15, 118, 118/4. OZ člen 86, 86/1. ZIntPK člen 37. ZPIZ-2 člen 14, 14/1. ZUP člen 279.
sprememba lastnosti zavarovanca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Glede na ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi nična, to pomeni, kot da sploh ni bila sklenjena. Na podlagi nične pogodbe, ne morejo nastati nobene pravice oziroma obveznosti v smeri, kot se v pritožbi zavzema tožnik.
ZDR-1 člen 88, 113, 113/1. ZUTD člen 63, 63/2, 65/2-5.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izredna odpoved - učinkovanje odpovedi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - preuranjena odločitev - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje je zaradi napačnega razlogovanja o zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 113. členu ZDR-1 preuranjeno zaključilo, da izredna odpoved s strani tožnice ni relevantna, ker predmeta odpovedi1 ni več, ker je prenehal veljati že na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.
vračilo neupravičeno pridobljenih finančnih sredstev - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - samostojna podjetniška dejavnost - verzijski zahtevek - pravnomočnost odločbe
Pravnomočnost odločbe veže sodišče pri sojenju v predmetni zadevi. Temelj za prejeto denarno nadomestilo plače je odpadel. Posledično je toženec za sporno obdobje neupravičeno prejel znesek nadomestila za brezposelnost.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - družbenik in poslovodna oseba - izbris družbe brez likvidacije - višja sila
Na podlagi razpoložljive listinske dokumentacije in izpovedi tožnika sodišče pravilno ugotavlja, da tožnik ni postal brezposeln po svoji volji ali krivdi ne glede na to, da je bila družba A. d. o. o., katere edini lastnik in direktor je bil, izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Res je sicer tožnik sprejel odločitev, da družba preneha, kar pa še ne pomeni, da je postal brezposeln po svoji volji ali krivdi.
Dogovor o krajšem odpovednem roku s potekom 31. 12. 2021 res ne vsebuje dogovora o denarnem povračilu namesto odpovednega roka, vendar navedeno za razsojo v tej zadevi ni odločilno. Bistveno je zgolj dejstvo, da je A. A. delovno razmerje z elementi iz 4. člena ZDR-1 pri tožeči stranki dejansko prenehalo z dnem 31. 12. 2021 ter se je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi dne 1. 1. 2022 dejansko vzpostavilo pri delodajalcu B. d. d. Z dnem 31. 12. 2021 je tako odpadla podlaga za ex lege vključenost v zavarovanje iz 14. člena ZPIZ-2 pri tožeči stranki. Od 1. 1. 2022 dalje je pravni temelj za obvezno zavarovanje A. A. iz delovnega razmerja in posledično lastnost zavarovanca obstajal pri delodajalcu B. d. d.
Za kršitev materialnega predpisa gre, kadar gre za napačno razlago ali uporabo materialnega predpisa. Vendar slednje zadostuje le kot pritožbeni razlog, ne pa kot razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, saj se za uporabo tega izrednega pravnega sredstva zahteva očitna kršitev oziroma očitno napačna uporaba materialnega predpisa. Uporaba pojma "očitno" približa uporabo ali kršitev prava samovolji oziroma arbitrarni odločitvi.
ZPIZ-2J člen 1. Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (2021) člen 1. ZPIZ-1 člen 144, 144/3.
invalidnina za telesno okvaro
Kljub temu, da je pri tožniku prišlo do kasnejše dodatne poškodbe očesa, to na priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro ne vpliva. Bistveno je, da je bila tožniku že ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi izgube vida. Telesna okvara je bila torej že v predhodnih postopkih ocenjena v maksimalno določeni višini. Ker pa je 100 % telesna okvara nastala že pred vstopom tožnika v zavarovanje, tožniku ni mogoče priznati pravice do invalidnine za navedeno okvaro.
OZ člen 190, 190/3. ZUTD člen 64, 64/1, 64/1-6, 140, 140/1, 140/1-2. ZUP člen 96.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - vračilo denarnega nadomestila - neupravičena obogatitev - mirovanje pravic
Podan je dejanski stan iz 190. člena OZ. S prejetimi zneski nadomestila v času mirovanja pravice je toženec tudi po presoji pritožbenega sodišča neupravičeno obogaten.