Če ni v zakonu predpisana katera od izključnih posebnih krajevnih pristojnosti, je treba tožbo vložiti pri sodišču splošne krajevne pristojnosti za toženo stranko, kar je v primeru tožbe proti fizični osebi praviloma sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - navedba v tožbi, da toženko zastopa odvetniška družba - vzrok zamude - vročitev pooblaščencu - dolžnost preveriti - skrbnost pri poslovanju - navezava stika z odvetnikom
Toženka bi morala po prejemu tožbe s pozivom na odgovor, v okviru svojega dolžnega ravnanja s povprečno skrbnostjo, preveriti pri odvetniški pisarni, ali je tudi ona prejela tožbo (s pozivom na odgovor v zakonskem roku). Toliko bolj bi morala tako ravnati tudi zato, ker se od toženke kot gospodarske družbe pričakuje večja skrbnost pri poslovanju, ker v pozivu sodišča za odgovor na tožbo ni bilo navedeno, da toženko kdo zastopa, ker je bila toženka v pozivu opozorjena na posledice zamude roka za odgovor na tožbo in ker za dolžno skrbno ravnanje po prejemu odgovora na tožbo (navezava stika z odvetnikom v zakonskem roku zaradi preverjanja njegovega prejema tožbe oziroma vložitve pravočasnega odgovora na tožbo) ni bil potreben noben poseben trud in miselni napor.
ZFPPIPP člen 239, 239/3. ZPP člen 188, 188/3, 346, 346/3.
odločanje o začetku stečajnega postopka - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - neudeležba upnika na naroku - konec naroka - zamuda naroka - fikcija umika predloga - poročilo o kršitvah - zapisnik o naroku
Pooblaščenka upnika na narok za začetek stečajnega postopka ni pristopila, dokler je narok trajal. Po končanem naroku pa njen pristop glede na fikcijo umika po določilu tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP ni več pravno relevanten.
Upnik na narok ni zamudil, pač pa na narok ni pristopil, saj je na narok mogoče zamuditi le, dokler narok traja, ne pa po končanju naroka.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovorni razlog – obremenitev premoženja v stečajnem postopku – prevzem preživninske obveznosti
Iz stečajne mase je po 1. točki 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP izvzet tudi znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost. V okviru tega, iz stečajne mase izločenega zneska, pa stečajni dolžnik s sredstvi prosto razpolaga. Le v primeru, če bi šlo za prevzeto obveznost, ki presega znesek, ki je izvzet iz stečajne mase, bi lahko šlo za kršitev 1. točke 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP in s tem za utemeljen ugovorni razlog po 2. točki 1. odstavka 403. člena ZFPPIPP.
ZGD-1 člen 295, 390, 390/1, 390/1-1, 395, 397. ZGD člen 366, 440, 440/2.
sklep skupščine delniške družbe – ničnost – izpodbojnost – zakonito pooblastilo za sklic skupščine – razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – prenehanje upravičenja za izvrševanje poslovodnih funkcij na podlagi sklepa sodišča – učinek ex nunc – napoved izpodbijanja sklepov skupščine
Kasnejša razveljavitev sodnega imenovanja direktorja nima učinkov za nazaj, kar pomeni, da se ne šteje, da tožena stranka določen čas ni imela zastopnika oziroma, da so bila vsa njegova dejanja in odločitve nezakonite.
Tožeča stranka je skupščino sama zapustila, zato, ker ni dosegla, da skupščina ne bi bila izvedena. Takšno, njeno lastno ravnanje pa ne pomeni, da je bilo tožeči stranki protipravno preprečeno, da bi prisostvovala na skupščini. Le tedaj, če bi ji bilo protipravno preprečeno sodelovanje na skupščini, napoved izpodbijanja ne bi predstavljala bistvene predpostavke materialnopravne narave za vložitev izpodbojne tožbe. Delničar (družbenik), ki je bil sicer pravilno vabljen na skupščino, vendar iz kakršnihkoli razlogov ni bil navzoč, ne more izpodbijati skupščinskih sklepov.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081511
URS člen 26. ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZGD-1 člen 263. ZZK-1 člen 132.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – predpostavke odškodninske odgovornosti – izvršba na nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – vpis lastninske pravice dolžnika po uradni dolžnosti – ravnanje oškodovanca kot nasprotnega udeleženca zemljiškoknjižnega postopka – standard profesionalne skrbnosti – opustitev vložitve pravnih sredstev – pretrganje vzročne zveze – vzročna zveza
Namen pravnega reda je, da se v primeru spora o pravici ali pravnemu razmerju ta spor čim prej reši z odločbo državnega organa, ki naj odstrani vsak dvom o medsebojnih pravicah in obveznostih. Za učvrstitev tega namena je uveljavljen institut pravnomočnosti, ki v sistemu pravnih vrednot prevladuje nad zakonitostjo, saj je temelj pravne varnosti. Prizadevanje, vsebovano v pravnem redu, da naj se spor dokončno reši in se ta razrešitev ne postavlja več pod vprašaj, bi razvodenelo, če bi stranka, za katero se je postopek zaključil neuspešno, v naknadnem sporu zaradi plačila odškodnine z zatrjevanjem nepravilnega odločanja toženo stranko postavila v položaj, da naj se ekskulpira. Pravica do povračila škode po 26. členu Ustave RS je namreč sekundarno varstvo pred protipravnim ravnanjem državnih organov. Morebitni sanaciji nepravilnega odločanja sodišč je zato namenjen sistem pravnih sredstev.
ZPP člen 7, 212, 213, 213/1, 285. OZ člen 131, 131/1.
sklepčnost tožbe – zatrjevana dejstva – pravni standard – materialno procesno vodstvo – povzročitev škode – odškodninska odgovornost
Tožba je nesklepčna, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Zatrjevana morajo biti dejstva o dejanskih okoliščinah in ne zadoščajo trditve, ki predstavljajo pravni standard.
Po določilu 3. odstavka 226. člena ZIZ opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, če dolžnik ne izpolni obveznosti in hkrati izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen (višjo) za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.
SPZ člen 226, 227, 227/2. ZZK-1 člen 21. ZUreP-1 člen 110.
stvarna služnost - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - trajanje neprave stvarne služnosti - neprava stvarna služnost za nedoločen čas - zemljiškoknjižno dovolilo - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila
Predlagatelj je predlagal vpis neprave stvarne služnosti izgradnje in vzdrževanja optičnega kabla za ves čas njegovega delovanja, tako kot sta se pogodbeni stranki (pravni prednik predlagatelja in nasprotna udeleženka) dogovorili v pogodbi, ki je podlaga za vpis. Prvostopenjsko sodišče je dovolilo vpis. Nasprotna udeleženka je ugovarjala, da se neprava stvarna služnost, dogovorjena v korist pravne osebe, glede na drugi odstavek 227. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) v zvezi z 226. členom SPZ lahko
dogovori za največ 30 let. Če bi bila neprava stvarna služnost, ustanovljena v
korist pravne osebe, po zakonu vedno časovno omejena, bi imela nasprotna
udeleženka, ki se je podrejeno zavzemala za to, da se vpiše čas trajanja te pravice, prav. Vendar ni vedno tako. Ker zakon dopušča ustanovitev nepravih stvarnih služnosti za nedoločen čas, so pritožbene trditve nasprotne udeleženke, ki je sodelovala pri sklenitvi pogodbe, se dogovorila za nepravo stvarno služnost brez časovne omejitve in izstavila zemljiškoknjižno dovolilo za vpis te služnosti, presplošne, neustrezno substancirane in neutemeljene. Na podlagi njenih ugovornih in pritožbenih navedb ni mogoče zaključiti, da gre v obravnavanem primeru za tako nepravo stvarno služnost, za katero velja časovna omejitev iz drugega odstavka 227. člena SPZ.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - višina nadomestila
Od uveljavitve ZDen dalje pravni položaj denacionalizacijskih upravičencev uživa pravno varstvo, čeprav se njihova lastninska pravica na vrnjenem premoženju vzpostavi šele s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji. Namen določbe drugega odstavka 72. člena ZDen je spodbuditi zavezance h konstruktivnemu sodelovanju v denacionalizacijskem postopku, pravica do povračila stroškov vzdrževanja pa zagotavlja vzdrževanje nepremičnin.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – pomanjkljivo izpolnjena izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – prepoved reformatio in peius
Tožena stranka je (tudi) s predložitvijo nepopolno izpolnjenega obrazca zadostila formalnim zahtevam za odločanje o njenem predlogu po tretjem odstavku 12. člena ZST-1.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – sprememba vrednosti nepremičnine – ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine – drugačno ovrednotenje nepremičnine
Ne gre za spremembo vrednosti nepremičnine, če drug cenilec, ki ga privatno angažira stranka, zgolj drugače ovrednoti nepremičnino, kot jo je ovrednotil sodni cenilec v postopku ugotavljanja vrednosti nepremičnine.
vrnitev vlaganj – ius novorum – neupravičena obogatitev – negotiorum gestio – trditvena podlaga – družbena pogodba – aktivna legitimacija
Tožeča stranka je šele v pritožbi zatrjevala, da sta družbenika poravnala obveznosti za družbo v skladu z družbeniškim razmerjem. Pritožbene navedbe o obstoju družbeniške pogodbe predstavljajo pritožbeno novoto, ki ni dopustna, saj tožeča stranka ni izkazala, zakaj brez svoje krivde tega dejstva ni podala pravočasno.
nepremoženjska škoda - absolutno zastaranje - objektivni zastaralni rok - konec zdravljenja - aktivno zdravljenje - nova škoda
Absolutno zastaranje odškodninske terjatve teče od tedaj, ko je škoda nastala, to pa je po končanem zdravljenju, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, stanje oškodovanca pa je stabilizirano. Za pričetek teka objektivnega zastaralnega roka za zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode je torej pomembno, kdaj se je oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano ustalilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00014766
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje zakoncev - gospodarska družba - delnice kot skupno premoženje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - celovita dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Predmet skupnega premoženja ne more biti gospodarska družba, lastninski delež na celotnem premoženju družbe ali na premoženjskih objektih, ki spadajo v premoženje družbe, ampak samo udeležba v družbi v obliki poslovnega deleža oz. v obliki delnic.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje v delu, kjer je odločilo, da tožnik ni sokriv za nastali škodni dogodek, v ničemer ni izreklo o tem, da je tožnik stal na cesti med pluženjem in je celo med opravljanjem pluženja po cesti šel proti traktorju ter z roko segel v kabino in udaril drugega toženca v roko, kar je odločilno dejstvo, na podlagi katerega bi bilo potrebno ugotoviti, da je tožnik drugega toženca izzval k škodnemu dogodku. Po oceni pritožbenega sodišča navedene okoliščine niso odločilno dejstvo, do katerih bi se sodišču prve stopnje bilo potrebno opredeljevati v obravnavanem škodnem dogodku. Med ravnanjem tožnika in ravnanjem drugega toženca namreč ni nobenega sorazmerja, zato v pritožbi izpostavljena dejstva niso odločilna.
prekinitev postopka - začetek postopka osebnega stečaja - pravdna sposobnost - obseg pravdne sposobnosti - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke
Tožena stranka kot fizična oseba z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstojati in je še vedno procesno sposobna, njena pravdna sposobnost pa je skladno z določbo 77. člena ZPP ohranjena v mejah poslovne sposobnosti.