ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 339, 339/2, 339/2-8.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročanje predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v odgovor nasprotni stranki – pravica do izjave – pravica do obravnavanja pred sodiščem – vročitev s fikcijo – obvestilo o prispelem pisanju – vročitev obvestila o prispelem pisanju – nastop fikcije vročitve
Sodišče upniku z opustitvijo vročitve dolžničine vloge, ki jo je obravnavalo (tudi) kot potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, ni zagotovilo pravice do izjave in mu zato ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Za ugotovitev pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi s fikcijo je odločilna pravilnost vročitve obvestila o neuspešnem poskusu vročitve, ki ga je treba pustiti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja, in v katerem mora biti navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Vročitev se namreč šteje za opravljeno, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh od prejema navedenega obvestila, z iztekom 15. dne od dne prejema obvestila.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063207
ZZavar člen 219, 219/1, 219/2, 219/3, 224, 224/1, 224/2. OZ člen 12, 51, 51/1, 837, 846, 847, 849, 849/1.
pogodba o zavarovalnem posredovanju - odpoved pogodbe - sklenitev zavarovalne pogodbe - provizija za posredovanje pri sklepanju zavarovanj - pravni temelj - relativnost obligacijskega razmerja - pravica do plačila - odplačna narava posredniške pogodbe - zavezanec za plačilo - naročitelj - obličnost pogodbe - dospelost plačila provizije - neposredna zahteva posrednika do zavarovalnice - poslovni običaji - tuja poslovna praksa
224. člen ZZavar ne daje podlage za sklep, da obstaja neposredna zahteva posrednika do zavarovalnice glede plačila provizije, ko se z zavarovalcem ne dogovori ničesar. Pričetek veljavnosti zavarovalne pogodbe in odsotnost dogovora med zavarovalcem in zavarovalnim posrednikom nista tisti pravni dejstvi, ki bi predstavljali pravni temelj nastanka obveznosti zavarovalnice, da zavarovalnemu posredniku plača provizijo.
Zavarovalni posrednik se v odsotnosti svojega dogovora z zavarovalnico glede plačila provizije ne more naslanjati na pravice in obveznosti, kot izhajajo iz pogodbe med zavarovalcem in zavarovalnico, saj slednja ureja le njuno medsebojno razmerje.
Neutemeljeno je sklicevanje na tujo poslovno prakso, v kolikor stranka ne uspe utemeljiti, da so se enaki običaji uveljavili (ustalili) tudi na območju, na katerem sama deluje.
odškodninska odgovornost države – opustitev dolžnega nadzora v zaporu – varnost obsojencev – povrnitev škode zaradi napada na zapornika – protipravno ravnanje
Pravosodna policista sta ustrezno ukrepala in škodnega dogodka nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Tožnika so premestili na prvi oddelek kot osebo ogroženo s strani drugih. Na njegov alarm sta se pravosodna policista takoj odzvala. Soobsojenec A. je, kljub njuni prisotnosti, tožnika iznenada udaril.
zavrženje tožbe – pravna pomoč odvetnika po ZBPP – obračun in plačilo stroškov odvetniških storitev – priglasitev stroškov – davčna stopnja
Tožeča stranka je imela možnost s tožbo v upravnem sporu izpodbijati sklep, s katerim ji je bila priznana nagrada in izdatki ter DDV za opravljene storitve, ker na ta način ni ravnala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo v delu, kjer tožeča stranka uveljavlja razliko v izplačilu na račun prenizko odmerjenega DDV.
ZPSPP člen 21, 21/2, 22. ZPP člen 212. OZ člen 58.
kršitev pogodbe – soglasje za preureditev poslovnega prostora – najem poslovnega prostora – trditvena podlaga
Tožena stranka je imela za preureditev poslovnega prostora soglasje tožeče stranke. Ni kršila najemne pogodbe, saj ni bila dolžna vrniti poslovnega prostora v stanju, kot ga je prejela v letu 2007.
Istovetnost primerjanih zahtevkov se ne presoja po višini, pač pa predvsem po njuni podlagi, in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0083224
ZNPosr člen 13, 13/2, 25, 25/4. OZ člen 247, 378, 846, 846/3.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - ničnost pogodbe - vzpostavitev stika - provizija - pogodbena kazen - zahteva za znižanje provizije - oblikovalni zahtevek - previsoke provizije - ugovor znižanja posredniške provizije
Pogodbeno omejitev posredničine naloge pa je mogoče upoštevati v okviru zahteve za znižanje provizije.
Za učinkovito uveljavitev zahteve za znižanje plačila po tretjem odstavku 846. člena OZ ne zadostuje ugovor, ampak je treba postaviti oblikovalni zahtevek.
Pritožnik k pritožbi ni priložil ugovora zoper plačilni nalog niti prošnje za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, o kateri govori v pritožbi. Ker pritožbeno sodišče tudi ob natančnem pregledu elektronskega spisa prvostopenjskega sodišča ni našlo te vloge, za katero pritožnik zatrjuje, da jo je vložil v spis znotraj roka za plačilo sodne takse, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik svojih trditev ni dokazal.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje v delu, kjer je odločilo, da tožnik ni sokriv za nastali škodni dogodek, v ničemer ni izreklo o tem, da je tožnik stal na cesti med pluženjem in je celo med opravljanjem pluženja po cesti šel proti traktorju ter z roko segel v kabino in udaril drugega toženca v roko, kar je odločilno dejstvo, na podlagi katerega bi bilo potrebno ugotoviti, da je tožnik drugega toženca izzval k škodnemu dogodku. Po oceni pritožbenega sodišča navedene okoliščine niso odločilno dejstvo, do katerih bi se sodišču prve stopnje bilo potrebno opredeljevati v obravnavanem škodnem dogodku. Med ravnanjem tožnika in ravnanjem drugega toženca namreč ni nobenega sorazmerja, zato v pritožbi izpostavljena dejstva niso odločilna.
OZ člen 311. SPZ člen 119, 119/2, 119/4. ZFPPIPP člen 28, 28/1, 28/2, 28/4, 35-38, 42, 42/2, 42/5, 441,442, 442/1, 442/2, 44/3, 442/6, 442/7, 442/8, 442/10.ZGD-1 člen 10, 32, 55, 263, 263/1, 515, 515/5, 515/6.
odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - izbrisana družba upravnik - razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada - skrbnost dobrega strokovnjaka
Drugi toženec je solidarno odškodninsko zavezan z ozirom, da je do nedovoljenega razpolaganja s sredstvi rezervnega sklada prišlo v času, ko je bil družbenik izbrisane družbe in v tej opravljal direktorsko funkcijo. Solidarno odškodninsko odgovornost prve toženke pa utemeljuje že dejstvo, da je terjatev tožečih strank za povračilo sredstev rezervnega sklada ob izbrisu družbe iz sodnega registra, ko je bila njen družbenik in direktor, ostala neporavnana.
Po določilu 3. odstavka 226. člena ZIZ opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, če dolžnik ne izpolni obveznosti in hkrati izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen (višjo) za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - višina nadomestila
Od uveljavitve ZDen dalje pravni položaj denacionalizacijskih upravičencev uživa pravno varstvo, čeprav se njihova lastninska pravica na vrnjenem premoženju vzpostavi šele s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji. Namen določbe drugega odstavka 72. člena ZDen je spodbuditi zavezance h konstruktivnemu sodelovanju v denacionalizacijskem postopku, pravica do povračila stroškov vzdrževanja pa zagotavlja vzdrževanje nepremičnin.
vrnitev vlaganj – ius novorum – neupravičena obogatitev – negotiorum gestio – trditvena podlaga – družbena pogodba – aktivna legitimacija
Tožeča stranka je šele v pritožbi zatrjevala, da sta družbenika poravnala obveznosti za družbo v skladu z družbeniškim razmerjem. Pritožbene navedbe o obstoju družbeniške pogodbe predstavljajo pritožbeno novoto, ki ni dopustna, saj tožeča stranka ni izkazala, zakaj brez svoje krivde tega dejstva ni podala pravočasno.
SPZ člen 226, 227, 227/2. ZZK-1 člen 21. ZUreP-1 člen 110.
stvarna služnost - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - trajanje neprave stvarne služnosti - neprava stvarna služnost za nedoločen čas - zemljiškoknjižno dovolilo - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila
Predlagatelj je predlagal vpis neprave stvarne služnosti izgradnje in vzdrževanja optičnega kabla za ves čas njegovega delovanja, tako kot sta se pogodbeni stranki (pravni prednik predlagatelja in nasprotna udeleženka) dogovorili v pogodbi, ki je podlaga za vpis. Prvostopenjsko sodišče je dovolilo vpis. Nasprotna udeleženka je ugovarjala, da se neprava stvarna služnost, dogovorjena v korist pravne osebe, glede na drugi odstavek 227. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) v zvezi z 226. členom SPZ lahko
dogovori za največ 30 let. Če bi bila neprava stvarna služnost, ustanovljena v
korist pravne osebe, po zakonu vedno časovno omejena, bi imela nasprotna
udeleženka, ki se je podrejeno zavzemala za to, da se vpiše čas trajanja te pravice, prav. Vendar ni vedno tako. Ker zakon dopušča ustanovitev nepravih stvarnih služnosti za nedoločen čas, so pritožbene trditve nasprotne udeleženke, ki je sodelovala pri sklenitvi pogodbe, se dogovorila za nepravo stvarno služnost brez časovne omejitve in izstavila zemljiškoknjižno dovolilo za vpis te služnosti, presplošne, neustrezno substancirane in neutemeljene. Na podlagi njenih ugovornih in pritožbenih navedb ni mogoče zaključiti, da gre v obravnavanem primeru za tako nepravo stvarno služnost, za katero velja časovna omejitev iz drugega odstavka 227. člena SPZ.
prekinitev postopka - začetek postopka osebnega stečaja - pravdna sposobnost - obseg pravdne sposobnosti - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke
Tožena stranka kot fizična oseba z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstojati in je še vedno procesno sposobna, njena pravdna sposobnost pa je skladno z določbo 77. člena ZPP ohranjena v mejah poslovne sposobnosti.
nepremoženjska škoda - absolutno zastaranje - objektivni zastaralni rok - konec zdravljenja - aktivno zdravljenje - nova škoda
Absolutno zastaranje odškodninske terjatve teče od tedaj, ko je škoda nastala, to pa je po končanem zdravljenju, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, stanje oškodovanca pa je stabilizirano. Za pričetek teka objektivnega zastaralnega roka za zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode je torej pomembno, kdaj se je oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano ustalilo.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 147/1, 171, 179. ZPP člen 243, 254, 254/3.
krivdna odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - vrtalni stroj - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - trditveno breme - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca
Toženec je opustil skrb za varnost svojih delavcev, s tem ko je dovolil prisotnost svojih delavcev, tudi tožnika, pri spuščanju oz. pospravljanju udarnega kladiva v neposredni bližini spuščajočega bremena - v njegovem delovnem območju. Vodja del bi moral operacijo pospravljanja kladiva ustaviti, ko je videl, da sta se k njemu približala tožnik in drugi delavec. Prvostopno sodišče je odgovornost toženca za škodni dogodek povsem pravilno prvenstveno utemeljilo na določilih krivdne odgovornosti.