Pritožbeno navajanje, da naj bi bila ugotovitev sodišča prve stopnje, češ da tožniku nihče ni prerekal lastninske pravice, napačna zato, ker se je v letu 2001 v zemljiško knjigo vknjižil XY, ni prepričljivo. Bistvo (vsebina) lastninske pravice na stvari je v njeni uporabi (posesti), ki, kakor ugotavlja sodišče prve stopnje, vsa dolga leta tožniku oziroma njegovim pravnim prednikom ni bila osporavana.
Ravnanje tožnice, ki je tožbo umaknila takoj, ko je ugotovila resnična pravno relevantna dejstva, katera njenega tožbenega zahtevka zoper peto toženko ne potrjujejo, je bilo ekonomično in v skladu s pošteno uporabo pravic, ki jih imajo stranke po ZPP. Tega na drugi strani ni mogoče trditi za peto toženko, ki je sama priznala, da je zavajala tako sodišče kot tožnico in torej ni govorila resnice ter pošteno uporabljala pravic, ki jih ima po ZPP.
Življenjsko nevzdržno je, da naj stranka, ki je bila s strani nasprotne stranke najprej namerno zavedena, da je vložila tožbo, kasneje tej isti stranki, ki je bila slaboverna, še krije stroške postopka samo zato, ker je sama ravnala v skladu z določbami ZPP in pošteno uporabljala pravice, ki jih ima v postopku, torej je umaknila tožbo takoj, ko so ji bila prezentirana resnična dejstva.
NEPRAVDNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073675
ZGD-1 člen 50, 50-14, 52, 52/3, 512, 512/2, 513. ZPP člen 163, 163/7, 337, 337/1.
pravica družbenika do vpogleda v knjige in spise – nedovoljene pritožbene novote – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Zakon ne omejuje pravice družbenika do vpogleda v knjige in spise na tak način, da lahko le preko pooblaščenca ali pa skupaj z njim vpogleda v to dokumentacijo.
Položaj po 1. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP, torej položaj trajnejše nelikvidnosti, nastopi takrat, ko podjetje v daljšem obdobju ni sposobno poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Da kratkoročna plačilna sposobnost doseže kriterij iz 1. točke prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP, mora trajati daljše obdobje.
Dolžnik mora zato, da bi se izognil insolvenčnemu postopku, tako po določilih 238. člena ZFPPIPP, kot tudi po določilih tretjega odstavka 149. člena ZFPPIPP dokazati, da ni več insolventen. Insolventnost je mogoče odpraviti ne le z dokapitalizacijo oziroma prilivi svežega denarja, temveč tudi na druge načine, na primer z reprogramiranjem in odpustom dolgov, prodajo premoženja in podobno.
ZFPPIPP v prvem odstavku 14. člena ne določa, koliko časa mora trajati „daljše obdobje“, oziroma trenutka, ko dolžnik postane insolventen. Kriterij za presojo kratkoročne plačilne nesposobnosti, ki zato, ker traja „dalj časa“ preraste v trajnejšo nelikvidnost, pa po oceni pritožbenega sodišča ne sme biti strožji od kriterija določenega v domnevi iz prve alineje drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
osebni stečaj – začetek postopka odpusta obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja
Dolžina preizkusnega obdobja, ki ga lahko določi sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku v osebnem stečaju, je opredeljena v 5. odstavku 400. člena ZFPPIPP, ki določa, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Tako opredeljen razpon možne dolžine preizkusnega obdobja je določen od uveljavitve novele ZFPPIPP-C 15. julija 2010. Pritožnik se očitno sklicuje na drugačen časovni okvir, ki ga je določil ZFPPIPP pred uveljavitvijo citirane novele ZFPPIPP-C.
javnost zemljiške knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov - lokalna skupnost - osebna privolitev posameznika
Ker je namen določbe 199. člena ZZK-1 v varovanju osebnih podatkov posameznika, je v zvezi s predlogom lokalne skupnosti za posredovanje podatkov o lastništvu nepremičnin fizičnih oseb, ki so se prijavile na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, utemeljeno sklicevanje lokalne skupnosti na Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko poleg v primerih, določenih z zakonom, obdelujejo tudi takrat, ko je za to podana osebna privolitev posameznika.
Ker tožnica ni dokazala, da bi pot, ki teče po parceli v lasti toženca, uporabljala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen zahtevek na ugotovitev obstoja stvarne služnosti. Ali ima tožnica dostop do svoje parcele, za pravdo o obstoju stvarne služnosti ni pomembno, saj se sodišče v tem sporu ne ukvarja z možnostjo dostopa – nujno potjo.
izvedenec – sklep o postavitvi izvedenca - popravni sklep
Napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom lahko sodišče kadarkoli odpravi in o tem izda poseben sklep. Sodišče lahko popravi le očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike, napaka pa se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča. S popravnim sklepom ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev.
nepremoženjska škoda - absolutno zastaranje - objektivni zastaralni rok - konec zdravljenja - aktivno zdravljenje - nova škoda
Absolutno zastaranje odškodninske terjatve teče od tedaj, ko je škoda nastala, to pa je po končanem zdravljenju, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, stanje oškodovanca pa je stabilizirano. Za pričetek teka objektivnega zastaralnega roka za zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode je torej pomembno, kdaj se je oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano ustalilo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – pomanjkljivo izpolnjena izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – prepoved reformatio in peius
Tožena stranka je (tudi) s predložitvijo nepopolno izpolnjenega obrazca zadostila formalnim zahtevam za odločanje o njenem predlogu po tretjem odstavku 12. člena ZST-1.
OZ člen 311. SPZ člen 119, 119/2, 119/4. ZFPPIPP člen 28, 28/1, 28/2, 28/4, 35-38, 42, 42/2, 42/5, 441,442, 442/1, 442/2, 44/3, 442/6, 442/7, 442/8, 442/10.ZGD-1 člen 10, 32, 55, 263, 263/1, 515, 515/5, 515/6.
odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - izbrisana družba upravnik - razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada - skrbnost dobrega strokovnjaka
Drugi toženec je solidarno odškodninsko zavezan z ozirom, da je do nedovoljenega razpolaganja s sredstvi rezervnega sklada prišlo v času, ko je bil družbenik izbrisane družbe in v tej opravljal direktorsko funkcijo. Solidarno odškodninsko odgovornost prve toženke pa utemeljuje že dejstvo, da je terjatev tožečih strank za povračilo sredstev rezervnega sklada ob izbrisu družbe iz sodnega registra, ko je bila njen družbenik in direktor, ostala neporavnana.
prekinitev postopka - začetek postopka osebnega stečaja - pravdna sposobnost - obseg pravdne sposobnosti - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke
Tožena stranka kot fizična oseba z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstojati in je še vedno procesno sposobna, njena pravdna sposobnost pa je skladno z določbo 77. člena ZPP ohranjena v mejah poslovne sposobnosti.
vrnitev vlaganj – ius novorum – neupravičena obogatitev – negotiorum gestio – trditvena podlaga – družbena pogodba – aktivna legitimacija
Tožeča stranka je šele v pritožbi zatrjevala, da sta družbenika poravnala obveznosti za družbo v skladu z družbeniškim razmerjem. Pritožbene navedbe o obstoju družbeniške pogodbe predstavljajo pritožbeno novoto, ki ni dopustna, saj tožeča stranka ni izkazala, zakaj brez svoje krivde tega dejstva ni podala pravočasno.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - višina nadomestila
Od uveljavitve ZDen dalje pravni položaj denacionalizacijskih upravičencev uživa pravno varstvo, čeprav se njihova lastninska pravica na vrnjenem premoženju vzpostavi šele s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji. Namen določbe drugega odstavka 72. člena ZDen je spodbuditi zavezance h konstruktivnemu sodelovanju v denacionalizacijskem postopku, pravica do povračila stroškov vzdrževanja pa zagotavlja vzdrževanje nepremičnin.
Po določilu 3. odstavka 226. člena ZIZ opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, če dolžnik ne izpolni obveznosti in hkrati izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen (višjo) za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 147/1, 171, 179. ZPP člen 243, 254, 254/3.
krivdna odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - vrtalni stroj - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - trditveno breme - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca
Toženec je opustil skrb za varnost svojih delavcev, s tem ko je dovolil prisotnost svojih delavcev, tudi tožnika, pri spuščanju oz. pospravljanju udarnega kladiva v neposredni bližini spuščajočega bremena - v njegovem delovnem območju. Vodja del bi moral operacijo pospravljanja kladiva ustaviti, ko je videl, da sta se k njemu približala tožnik in drugi delavec. Prvostopno sodišče je odgovornost toženca za škodni dogodek povsem pravilno prvenstveno utemeljilo na določilih krivdne odgovornosti.
SPZ člen 226, 227, 227/2. ZZK-1 člen 21. ZUreP-1 člen 110.
stvarna služnost - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - trajanje neprave stvarne služnosti - neprava stvarna služnost za nedoločen čas - zemljiškoknjižno dovolilo - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila
Predlagatelj je predlagal vpis neprave stvarne služnosti izgradnje in vzdrževanja optičnega kabla za ves čas njegovega delovanja, tako kot sta se pogodbeni stranki (pravni prednik predlagatelja in nasprotna udeleženka) dogovorili v pogodbi, ki je podlaga za vpis. Prvostopenjsko sodišče je dovolilo vpis. Nasprotna udeleženka je ugovarjala, da se neprava stvarna služnost, dogovorjena v korist pravne osebe, glede na drugi odstavek 227. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) v zvezi z 226. členom SPZ lahko
dogovori za največ 30 let. Če bi bila neprava stvarna služnost, ustanovljena v
korist pravne osebe, po zakonu vedno časovno omejena, bi imela nasprotna
udeleženka, ki se je podrejeno zavzemala za to, da se vpiše čas trajanja te pravice, prav. Vendar ni vedno tako. Ker zakon dopušča ustanovitev nepravih stvarnih služnosti za nedoločen čas, so pritožbene trditve nasprotne udeleženke, ki je sodelovala pri sklenitvi pogodbe, se dogovorila za nepravo stvarno služnost brez časovne omejitve in izstavila zemljiškoknjižno dovolilo za vpis te služnosti, presplošne, neustrezno substancirane in neutemeljene. Na podlagi njenih ugovornih in pritožbenih navedb ni mogoče zaključiti, da gre v obravnavanem primeru za tako nepravo stvarno služnost, za katero velja časovna omejitev iz drugega odstavka 227. člena SPZ.