Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3.
izvedensko mnenje - izvedenec - nagrada
Sodišče prve stopnje je izvedencu pravilno priznalo nagrado za zelo zahtevno izvedensko mnenje. Glede na to, da je dopolnilno izvedensko mnenje izdelano na 41 straneh in glede na kompleksnost samega primera (vprašanje priznavanja poklicne bolezni) je odmera nagrade izvedencu ustrezna, to je skladna s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
zavarovalna pogodba - sestavni deli zavarovalne pogodbe - uporaba posameznih delov pogodbe
Zavarovalno pogodbo sestavljajo zavarovalna polica, priloženi zavarovalni pogoji in klavzula. Ti so sestavni del zavarovalne pogodbe in dopolnjujejo njeno vsebino. Uporaba posameznih določb zavarovalnih pogojev brez upoštevanja določb zavarovalne police, zato že po logiki stvari same ni mogoča.
V skladu s 1. odstavkom 347. člena OZ terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih, zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da so obresti za plačilo regresa za letni dopust za leto 2008 zastarale 2. 7. 2011, obresti za plačilo regresa za letni dopust za leto 2009 pa 2. 7. 2012, kar je pred vložitvijo tožbe dne 28. 2. 2013. Ker obresti kot občasne dajatve dospevajo mesečno, so zastarale vse obresti, ki so se od dosojenih zneskov natekle v treh letih pred vložitvijo tožbe, torej pred 28. 2. 2010. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo tako, da se tožniku zakonske zamudne obresti od regresov za letni dopust za leti 2008 in za 2009 dosodijo za čas od 28. 2. 2010 dalje do plačila.
denarna socialna pomoč - nepopolna vloga - zavrženje vloge - rok za popravo
Tožnica nepopolne vloge, ki jo je na sodišče prve stopnje vložila dne 23. 12. 2014, ni popravila oziroma dopolnila v roku 15 dni, kot ji je je s sklepom o popravi in dopolnitvi vloge z dne 29. 12. 2014 naložilo sodišče prve stopnje, zato je njeno vlogo pravilno zavrglo (108. člen ZPP).
ZUP člen 88, 88/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZUPJS člen 37a.
denarna socialna pomoč - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - pooblaščenec - vročitev - kršitev načela kontradiktornosti
Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je v obravnavanem primeru prišlo do pravilne vročitve drugostopenjske upravne odločbe po pravilih o fikciji vročitve na podlagi 37. a člena ZUPJS, s tem ko je bila pošiljka puščena v hišnem predalčniku CSD. Tožnica je namreč že v predsodnem upravnem postopku imela pooblaščenca, ki je v njenem imenu vložil pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo CSD. Pooblastilo je bilo priloženo k pritožbi. Drugostopenjski izpodbijani upravni akt bi bil pravilno vročen le, če bi bil naslovljen na tožničinega pooblaščenca, in bi od vročitve na takšen način tekel tudi 30 dnevni rok za vložitev tožbe iz 1. odstavka 72. člena ZDSS-1, ne pa na naslov CSD, na katerem je imela tožnica sicer prijavljeno začasno prebivališče. Zato je zaključek sodišča prve stopnje o prepozno vloženi tožbi preuranjen. Ker prvostopenjsko sodišče tožnici tudi ni dalo možnosti, da se izjavi o navedbah tožene stranke iz odgovora na tožbo, je v konkretnem primeru kršeno tudi načelo kontradiktornosti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek.
ZPP člen 343, 343/4. ZDR-1 člen 118. ZDR člen 110, 110/1. KZ-1 člen 240.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - zamuda roka - denarno povračilo
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da naj bi dne 26. 3. 2012 v pisarni direktorja tožene stranke tega grobo žalil z besedami „ti priseljenec, pritepenec in apačanar, ti gnida“, s čimer naj bi kršil delovne obveznosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku poslala dopis, v katerem mu je bilo sporočeno, da bo delo na delovnem mestu analitika - planerja nastopil 2. 4. 2012. Ker tožnik v spornem času še ni bil reintegriran, ni bil delavec tožene stranke in kršitve delovnih obveznosti pri delodajalcu ni mogel storiti. V zvezi z očitkom v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede naročila računalniške opreme pri določeni družbi, s čimer naj bi kršil delovnem obveznosti in očitkom, da naj bi tožnik kot v.d. direktorja naročil sanacijo cestišča, ne da bi bila sanacija naročena s strani občine, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz teh razlogov podana prepozno, po poteku 30 dnevnega subjektivnega roka, določenega v 1. odstavku 110. členu ZDR. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
padec na ledu - odgovornost planinskega doma - skrbnost dobrega strokovnjaka
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da je zavarovanec toženke bil dolžan zagotoviti varen dostop v planinski dom, v katerem je opravljal dejavnost, za varen dostop v planinski dom pa bi lahko poskrbel s posipanjem ledu s sredstvom, ki je na trgu dostopno tudi v maloprodaji in je primerno za posipavanje manjših površin, tega pa ni storil.
ZDR člen 4, 4/1, 206. ZDR-1 člen 202. OZ člen 347, 347/1, 365. Zdoh-2 člen 111, 111/1, 113, 113/3, 127, 127/12. ZPIZ-1 člen 26. ZZVZZ člen 17, 17/6, 49, 49/2, 49/2-3. ZDR-1 člen 118.
obstoj delovnega razmerja - delo preko študentskega servisa - študent - elementi delovnega razmerja - zamudne obresti - zastaranje - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Zakonske zamudne obresti so občasne terjatve, ki zapadejo dnevno, in zastarajo v treh letih od zapadlosti posamezne dajatve (prvi odstavek 347. člena OZ). Zastarajo torej le tiste zakonske zamudne obresti, ki so zapadle več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, ki pretrga zastaralni rok (365. člen OZ), ne pa tudi tiste zakonske zamudne obresti, ki so zapadle kasneje. V konkretnem primeru to pomeni, da so zastarale le zakonske zamudne obresti, ki so zapadle pred 22. 5. 2010 (tri leta pred vložitvijo tožbe dne 22. 5. 2013), ne pa tudi tiste, ki so zapadle po navedenem datumu. Sodišče prve stopnje bi zato pri odločanju o denarnih tožbenih zahtevkih za izplačilo razlik v plači, regresa in razlike v povračilu stroškov prevoza in prehrane pri obeh tožnikih moralo priznati zakonske zamudne obresti od 22. 5. 2010 dalje. Zato je pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi tožnikov v tem delu ugodilo in spremenilo odločitev sodišča prve stopnje glede teka zamudnih obresti.
V spornem obdobju sta tožnika kot potniška referenta na oddelku za prihode in izgubljeno prtljago pri toženi stranki opravljala delo preko napotnic študentskega servisa. Tožnika sta delo opravljala osebno, po navodilih in pod nadzorom tožene stranke. Ta je planirala in odrejala delo tako, da sta tožnika delala po mesečnem planu. Odsotnosti jima niso bile vedno odobrene. Tožnika sta delala z enako ali celo večjo obremenitvijo kot redno zaposleni delavci, in sicer kontinuirano celo leto, ne samo občasno (kar je značilno za študentsko delo) in sta za delo prejemala plačilo. Delo tožnikov pri toženi stranki je imelo vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR, zato je njun tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/2, 180. ZDSS-1 člen 73.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrženje vloge - nepopolna vloga - rok za popravo - zamuda roka
Vložnica nepopolne vloge ni popravila oziroma dopolnila v roku 15 dni, kot ji je s sklepom o popravi in dopolnitvi vloge naložilo sodišče prve stopnje, zato je njeno vlogo pravilno zavrglo (108. člen ZPP).
Sodišče prve stopnje ni odločilo o predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem, ki ga je tožnik predlagal v tožbi in je pri tem vztrajal še v pripombah na dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje, in ni navedlo razlogov, zakaj predlaganega dokaza ni izvedlo. V konkretnem primeru gre za dvoje različnih mnenj invalidske komisije prve stopnje in invalidske komisije druge stopnje, tako da kljub temu, da ni bila nobena od invalidskih komisij mnenja, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za delo (kar je uveljavljal), obstaja dvom, katero mnenje je, glede na razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, pravilno, oziroma katero ustreza dejanskemu tožnikovemu zdravstvenemu stanju, izkazanemu v medicinski dokumentaciji. Ker izpodbijana sodba nima razlogov, zakaj dokaz z izvedencem ni bil izveden, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost - izpolnjevanje pogojev
V 1. odstavku 33. člena ZSVarPre je določeno, da se lahko kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oz. če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Namen, za katerega tožnica rabi izredno denarno socialno pomoč, to je za plačilo položnic in za splošno preživetje oz. za plavanje v bazenu, ni namen, za katerega bi se prosilcu dodelila izredna denarna socialna pomoč. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica ni upravičena do izredne denarne pomoči.
OZ člen 45, 46. ZDR člen 109. ZDR90 člen 36f, 36f/3.
odpravnina - plačilo razlike v odpravnini - odpoved pravici
Tožnik izjave oziroma soglasja k izplačilu nižje odpravnine, ki jo je pripravila tožena stranka, tožnik pa jo je podpisal, ni podpisal ne pod prisilo, grožnjo in tudi ne prevaro, zato tožnik pri podpisu ni bil v zmoti. Pravilo, da se delavec pravicam iz delovnega razmerja ne more odpovedati, velja le za zakonsko določene pravice kot minimum. Te delavčeve pravice pa ni mogoče širiti na višino odpravnine, določene v aktih delodajalca. Zato se je tožnik z izjavo oziroma soglasjem lahko delno odpovedal razliki v odpravnini nad zneskom, določenim s 109. členom ZDR, do zneska, določenega v podjetniški kolektivni pogodbi tožene stranke.
ZFPPIPP člen 212, 212/1, 214, 214/1, 215, 215/3, 217. ZPP člen 154.
pravdni postopek – postopek prisilne poravnave – sklep o potrditvi prisilne poravnave – stroški pravdnega postopka
V postopku prisilne poravnave priznanje oz. neprerekanje terjatve, ni relevantno. Bistven je sklep o potrditvi prisilne poravnave, ki je pravni (izvršilni) naslov glede terjatev, za katere učinkuje prisilna poravnava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083792
OZ člen 70, 190, 619. ZPP člen 7, 286, 286/1, 337, 337/1.
podjemna pogodba – zastopanje – neposredno zastopanje – posredno zastopanje – zgrešena pasivna legitimacija – eventualna maksima – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – ius novorum
Dejstvo, da je bil naročnik storitve toženec, ker je toženčev sin nastopal le kot njegov pooblaščenec, predstavlja tožnikovo trditveno breme, ki ga tožnik ni zmogel. Sodišče kljub toženčevemu priznanju ne more odločati izven okvira (pravočasnih) trditev, s katerimi je tožnik utemeljil svoj zahtevek.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - navedba v tožbi, da toženko zastopa odvetniška družba - vzrok zamude - vročitev pooblaščencu - dolžnost preveriti - skrbnost pri poslovanju - navezava stika z odvetnikom
Toženka bi morala po prejemu tožbe s pozivom na odgovor, v okviru svojega dolžnega ravnanja s povprečno skrbnostjo, preveriti pri odvetniški pisarni, ali je tudi ona prejela tožbo (s pozivom na odgovor v zakonskem roku). Toliko bolj bi morala tako ravnati tudi zato, ker se od toženke kot gospodarske družbe pričakuje večja skrbnost pri poslovanju, ker v pozivu sodišča za odgovor na tožbo ni bilo navedeno, da toženko kdo zastopa, ker je bila toženka v pozivu opozorjena na posledice zamude roka za odgovor na tožbo in ker za dolžno skrbno ravnanje po prejemu odgovora na tožbo (navezava stika z odvetnikom v zakonskem roku zaradi preverjanja njegovega prejema tožbe oziroma vložitve pravočasnega odgovora na tožbo) ni bil potreben noben poseben trud in miselni napor.
sodni depozit – postopek sodnega depozita – prekluzija – neobvezen narok – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nepopolna vloga – kršitev pravice do izjave
Ker narok v postopku sodnega depozita ni obvezen, so smele stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze vse do izdaje izpodbijanega sklepa, do katere je prišlo več kot mesec dni po naroku. Poleg tega sodišče udeležencev postopka niti v pozivu z dne 6. 1. 2008, niti v vabilu na narok ni izrecno opozorilo, da bodo morali najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva in ponuditi dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih drugih udeležencev (2. odstavek 286. člena in 6. odstavek 286.a člena ZPP). Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka ne smejo trpeti škodljivih posledic. Ker sodišče prve stopnje tega pogoja ni upoštevalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
pogodba o upravljanju – upravnik – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe – pravica do izjave – razpravno načelo – aktivna legitimacija – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z ugotavljanjem dejstev, ki jih stranka ne zatrjuje, sodišče krši razpravno načelo in pravico stranke do izjave iz 7. člena ZPP, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 239, 239/3. ZPP člen 188, 188/3, 346, 346/3.
odločanje o začetku stečajnega postopka - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - neudeležba upnika na naroku - konec naroka - zamuda naroka - fikcija umika predloga - poročilo o kršitvah - zapisnik o naroku
Pooblaščenka upnika na narok za začetek stečajnega postopka ni pristopila, dokler je narok trajal. Po končanem naroku pa njen pristop glede na fikcijo umika po določilu tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP ni več pravno relevanten.
Upnik na narok ni zamudil, pač pa na narok ni pristopil, saj je na narok mogoče zamuditi le, dokler narok traja, ne pa po končanju naroka.
Za pravnomočno razsojeno stvar gre v primeru, kadar v pravdah nastopajo iste stranke in je v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka, pri čemer morata biti oba kriterija kumulativno izpolnjena. Istovetnost zahtevka je podana v primeru, kadar je pravno razmerje, o katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Tožeča stranka je v prejšnjem sporu uveljavljala le dajatveni zahtevek na izpraznitev prostorov in ne ugotovitvenega zahtevka o prenehanju najemnega razmerja na dan 1. 10. 2013. Zato je zmotno sklicevanje tožene stranke v pritožbi, da ima izpraznitveni nalog učinek res iudicata o prenehanju najemnega razmerja na dan 1. 10. 2013.
Stranke lahko prosto urejajo urejajo obligacijska razmerja. Ta avtonomija vključuje svobodo pri odločanju o tem, s kom bo posamezni subjekt sklepal pogodbeno razmerje, kakšna bo vsebina pogodbe, kakor tudi pravico do spreminjanja pogodbenih razmerij in sporazumnega reševanja spornih vprašanj glede sklenjenih pravnih razmerij. Če sta pravdni stranki z veljavno pogodbo uredili sporna vprašanja iz predhodnega razmerja, se tožena stranka ne more več sklicevati na nejasnosti ali spornost samega temeljnega pogodbenega razmerja.
S podpisom pogodbe s strani tožene stranke je bilo doseženo soglasje volj za sklenitev take pogodbe, kot jo je ponudila v podpis tožeča stranka. Od trenutka soglasja volj obeh pogodbenih strank pogodba tudi učinkuje in zavezuje obe pogodbeni stranki. Zgolj iz okoliščine, da tožena stranka po podpisu pogodbe le-te ni hotela izročiti tožeči stranki, ni mogoče sklepati, da je bila pogodba sklenjena z odložnim pogojem ureditve vprašanja vlaganj.