CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073588
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 337, 337/1, 458, 458/1. ZPSPP člen 15. OZ člen 311, 311/1.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – najemna pogodba za poslovni prostor – zadržanje varščine – sprememba poslovnih prostorov brez soglaja najemodajalca – prepozen ugovor zastaranja – ugovor pobota – materialni pobot – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – nepotreben dokazni predlog
Temeljno pravilo dokaznega bremena je, da nosi dokazno breme tista stranka, ki ji je dejstvo, ki ga je treba dokazati v korist. Dejstvo obstoja soglasja tožeče stranke za spremembe pa je nedvomno v korist tožene stranke, saj na njem temelji njen ugovor ugasle pravice.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Na dejansko stanje kot ga ugotovi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti, je pritožbeno sodišče vezano, sodbo izdano v tovrstnih sporih pa je mogoče izpodbijati le iz razloga absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.
URS člen 36, 36/1. ZIP člen 144, 144/2, 186, 186/4, 251.c. ZIZ člen 168, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6, 170, 170/2, 186, 186/4, 251.c, 251.d. ZLNDL člen 3. ZPP člen 8. ZPPSL člen 6. ZST-1 člen 124. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1, 41, 41/1, 133, 133/1, 135, 142, 142/1, 142/1-1, 146, 146/5, 152, 243, 243/2, 243/2-2, 248, 248/2. ZZK-30 člen 36, 36/1.
izvršba na nevpisano nepremičnino - uradni postopek vpisa lastninske pravice - ustavitev izvršilnega postopka - pravica do sodnega varstva
Ker je bila nepremičnina kasneje vpisana v zemljiško knjigo, pa izvršba ne sme teči v nasprotju z zemljiškoknjižnim stanjem, v kateri je kot zemljiškoknjižni lastnik obravnavane nepremičnine vpisana oseba, ki iz pravnomočnega sklepa o izvršbi ne izhaja kot (hipotekarni) dolžnik, pri čemer tudi ni zaznamovana izvršba in vknjižena hipoteka v korist upnika.
Če sodišče sproži uradni postopek vpisa po določilih četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ, kot je to storilo v obravnavani zadevi, sme ustaviti izvršilni postopek šele, če tudi v novo postavljenem roku po tem, ko je upnik seznanjen z neuspešnostjo vpisa zaradi neustreznosti predloženih listin, ta ne vloži tožbe.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za polno oprostitev plačila sodne takse - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - osnovni znesek minimalnega dohodka kot merilo - mejni znesek lastnega dohodka kot merilo
Ustavno sodišče je kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP). Prvostopno sodišče bi moralo zato pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi kot odločilno merilo oz. dohodkovni cenzus upoštevati osnovni znesek minimalnega dohodka oz. dvakratnik le-tega in ne mejni znesek lastnega dohodka.
sklep procesnega vodstva – rok za plačilo predujma za izvedbo dokaza – dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva
Sklep o (ne)podaljšanju roka za plačilo predujma za izvedbo dokaza je sklep procesnega vodstva, zoper katerega po 9. in 14. točki 1. odstavka v zvezi s 3. odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.
ZPP člen 274, 274/1. ZDR-1 člen 88, 88/1, 88/2, 88/3, 88/4, 88/5, 88/6, 200, 200/3. ZDR člen 87, 87/1, 87/2, 87/3. ZPSto-2 člen 41, 41/5. URS člen 22, 23.
zavrženje tožbe - rok za sodno varstvo - zamuda roka - vročitev
Tožnica je bila 23. 7. 2013 obveščena o poštni pošiljki (redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ko je bil opravljen poskus vročitve. V skladu s 4. odstavkom 88. člena ZDR-1 se šteje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena po poteku 8 dni od poskusa vročitve, to je 1. 8. 2013. Rok 30 dni za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. odstavku 200. člena ZDR-1 je pričel teči naslednji dan po vročitvi, in sicer 2. 8. 2013 ter se je iztekel 31. 8. 2013. Tožnica je tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložila dne 6. 9. 2013, kar je po poteku 30 dnevnega roka, določenega v 3. odstavku 200. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo kot prepozno (274. člen ZPP).
ZKP člen 39, 39/1-6, 371, 371/1-11, 371/2, 373, 373/1.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev sodnika
1. Neutemeljen je očitek obtoženca, da izrek sodbe nasprotuje sam sebi ter da so si vsa dejstva v precejšnji meri v nasprotju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izrek sodbe pomanjkljivosti nima, očitek o dejstvih, ki naj bi si bila v nasprotju pa ni konkretiziran. Kolikor s tem obtoženi misli svoje nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče le dodaja, da v tej smeri s svojimi pritožbenimi navedbami ni bil uspešen, saj ne navaja ničesar, kar bi vzbudilo kakršenkoli dvom v dokazno oceno, ki jo je sprejelo in prepričljivo obrazložilo sodišče prve stopnje.
2. Izločitev iz razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP je mogoče zahtevati med glavno obravnavo le, če je ta razlog nastal po začetku glavne obravnave, če je bil podan že prej, pa le, če stranki ni bil in tudi ni mogel biti znan.
ZPP člen 339, 339/1, 452, 453. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 27.
stroški porabe vode – način obračuna stroškov porabe vode – število uporabnikov stanovanja – neprerekana dejstva – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – spor majhne vrednosti – nedopusten pritožbeni razlog – načelo kontradiktornosti
Če sodišče z napačnim sklicevanjem na 452. in 453. člen ZPP ne upošteva dejstev in dokazov, čeprav bi jih moralo upoštevati, gre za relativno bistveno kršitev postopka in pritožbeni razlog po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki je v postopku v sporu majhne vrednosti izključen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
V letu 2014 so pri toženi stranki zaradi upada poslovanja spremenili način organizacije dela (ukinili so nekatere oddaje in namestili stacionarne kamere), zaradi česar se je zmanjšala potreba po delu delavcev na delovnem mestu snemalec, ki ga je zasedala tudi tožnica. Zato je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je določeno delo pri delodajalcu še potrebno, še ne utemeljuje zaključka, da poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne obstoji. Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela (npr. zmanjša število izvajalcev na določenem delovnem mestu, prenese delovne naloge na druge zaposlene ali celo na zunanje izvajalce). V konkretnem primeru to pomeni, da je zakonita odločitev tožene stranke, da zaradi slabšega poslovanja in posledično spremenjene organizacije dela (ukinitev nekaterih oddaj in namestitev stacionarnih kamer) zmanjša število zaposlenih na delovnem mestu snemalec in tožnici odpove pogodbo o zaposlitvi, čeprav sicer delo snemalcev v določenem zmanjšanem obsegu še potrebuje. Zato je izpodbijana redna odpoved iz poslovnega razloga zakonita.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti - prisilna poravnava
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da se dolg iz naslova odpravnin tožniku in tožnicam poravna pod pogoji iz prisilne poravnave. V skladu s 160. členom ZFPPIPP za terjatve tožnika in tožnic, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, ne veljajo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave do insolventnega dolžnika (tožene stranke). To pomeni, da potrjena prisilna poravnava ne vpliva na terjatve tožnika in tožnic iz naslova odpravnin, nastalih po dnevu začetka prisilne poravnave, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do pritožbe - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - pritožba državnega tožilca
Pritožnica ne more izpodbiti odločbe o kazenski sankcij tako, da izpodbija odločbo o premoženjskopravnem zahtevku, kot to obrazloži v pritožbi, saj njena pritožba v tem delu ni dovoljena. Že zaradi tega ne, ker ne more imeti več pravic kot jih ima oškodovanec. Oškodovanec namreč sme izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, razen, če je državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca, ko se sme pritožiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba. Državni tožilec ni stranka v adhezijskem postopku, kar izhaja iz 101. člena ZKP, ki določa, kdo je aktivno legitimiran za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku. To je tisti, ki je upravičen uveljavljati tak zahtevek v pravdi. Državni tožilec ni upravičen uveljavljati takega zahtevka v pravdi, zato tudi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku ne more izpodbijati, celo upravičencu zakon ne daje pravice do pritožbe. Ker ne gre za pomanjkljivost sodbe glede kaznivega dejanja, krivde ali kazni, sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo zakaj je oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo, razlogi niso v nasprotju z izrekom izpodbijane sodbe, zato take odločitve državni tožilec ne more izpodbijati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006328
Ustava RS člen 29. ZKP člen 17, 18, 258, 355, 355/2, 371, 371/2. KZ-1 člen 29, 29/1, 29/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev drugega izvedenca - kršitev kazenskega zakona - kazenska odgovornost - prištevnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko stranka v postopku meni, da sama ali njen pooblaščenec (zagovornik) nimata strokovnega znanja ima pravico pred zaslišanjem sodnega izvedenca angažirati strokovnjaka, ki ji s strokovnim znanjem in izkušnjami pomaga pri uveljavljanju svojih pravic tako, da skuša vnesti dvom v pravilnost izvedenskega mnenja. V obravnavani zadevi zasebna tožilka v postopku pred sodiščem prve stopnje tako ni ravnala, pa čeprav je od prejema izvedenskega mnenja oziroma od seznanitve z mnenjem do zaslišanja izvedenka na glavni obravnavi minilo dovolj časa. Glede na navedeno pritožnica nima prav, da je bila onemogočena pri uveljavljanju svojih pravic, kot trdi v pritožbi ter se pri tem neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up 234/13, saj gre v obravnavani zadevi za drugačno dejansko in pravno podlago.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 137, 182, 182/1, 182/3, 186, 186/2. KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-1. ZSDP člen 15, 16, 23, 24, 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti - znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - starševstvo - posebno varstvo - prepoved opravljanja dela
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je ni obvestil o razlogih za odsotnost za čas od 19. 11. 2013 do 25. 11. 2013 (ko je izrabil drugi del očetovskega dopusta) in kršitev pogodbene ali druge obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja ponarejanja listin (ko je po rojstvu otroka dopolnil prilogo z navedbo posameznih delovnih dni izrabe očetovskega dopusta). Tožnik je toženo stranko obvestil o nameri izrabe očetovskega dopusta že 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta, s tem pa je izpolnil svojo obveznost iz 16. člena ZSDP. ZDR-1 oziroma ZSDP tožniku ne nalaga obveznosti, da bi moral toženo stranko v 30 dneh pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obveščati še o posameznih delovnih dnevih izrabe. Tožnik je uveljavljal pravico iz starševskega zavarovanja, ki mu ob izpolnitvi v ZSDP določenih pogojev pripada na podlagi samega zakona in ni stvar dobre volje njegovega delodajalca. Delodajalci delavcem izrabe te pravice ne smejo preprečevati ali omejevati, četudi se pri tem sklicujejo na potrebe delovnega procesa. Zato očitek tožene stranke v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je tožnik ni obvestil o razlogih za odsotnost za čas 19. 11. 2013 do 25. 11. 2013, ni utemeljen. Poleg tega tožnik s tem, ko je po rojstvu otroka dopolnil prilogo z navedbo posameznih delovnih dni izrabe očetovskega dopusta, ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, s katerimi bi izpolnil znake očitanega kaznivega dejanja. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
V primeru iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi. Tožena stranka, ki je tožniku od 25. 11. 2013 do končanja postopka odpovedi prepovedala opravljati delo, v tem sporu ni dokazala obstoja odpovednega razloga iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da tožnik v času od 25. 11. 2013 do 5. 12. 2013 ni delal iz razlogov na strani tožene stranke (delodajalca). Ne glede na odločbo o prepovedi opravljanja dela v spornem obdobju ima tožnik na podlagi določb 137. člena ZDR-1 pravico do nadomestila plače oziroma razlike med plačo, ki bi jo prejel, če bi delal in dejansko izplačanim nadomestilom plače, ki ga je prejemal v času prepovedi opravljanja dela.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ocena izvedenih dokazov
Bistvene okoliščine primera so pravilno in v celoti ugotovljene, sprejeti zaključki pa tudi dovolj prepričljivo obrazloženi tako, da jih nasprotna pritožbena izvajanja niso uspela ovreči. Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je sodišče prve stopnje vse izvedene relevantne dokaze, tako tiste, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi tiste, ki so mu v korist, ustrezno kritično analiziralo, skladno z določbo drugega odstavka 355. člena ZKP, in v razlogih izpodbijane sodbe tudi dovolj obrazložilo, zakaj šteje, da je na obdolženca naslovljen očitek dokazan.
ZIZ člen 53, 53/2, 64, 64/5. ZPP člen 7, 7/1, 12, 285, 337, 337/1.
ugovor tretjega - obrazloženost ugovora tretjega - trditveno in dokazno breme - poziv na dopolnitev ugovora - pomoč prava neuki stranki - ugovor kot pravno sredstvo - materialno procesno vodstvo - vročanje ugovora tretjega v odgovor upniku
Ugovor tretjega mora biti obrazložen, kar pomeni, da morajo biti v njem zatrjevana dejstva in predlagani dokazi, ki na stopnji verjetnosti izkazujejo, da ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje.
Ugovor je pravno sredstvo. Pozivanje k dopolnjevanju njegove vsebine z navajanjem relevantnih trditev in predlaganjem dokazov bi lahko povzročilo neuravnoteženost položaja strank v postopku s pravnim sredstvom. Preseglo bi pravico neuke stranke oziroma obveznost sodišča da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po zakonu, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. Ker je ugovor tretjega pravno sredstvo, glede njegove obrazložitve tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb o materialnem procesnem vodstvu.
odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalna okoliščina - skrb za mladoletne otroke
Po ustaljeni sodni praksi je skrb za mladoletne otroke olajševalna okoliščina, razloga za odstop od sodne prakse pritožbeno sodišče ne vidi, zato ocenjuje, kot opozarja pritožnik v pritožbi, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je ni upoštevalo.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2. URS člen 22.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
V individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi se v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZOdvT vrednost predmeta določi izključno po znesku zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani pred nastankom nagrade, zato se znesek odškodnine zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR pri določitvi vrednosti predmeta spora ne upošteva.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014563
Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije člen 124. OZ člen 190. ZDR člen 130. ZPPreb člen 6.
odškodninska odgovornost delavca - vračilo preveč plačanih stroškov za prihod na delo in z dela - stalno bivališče - naslov dejanskega prebivališča
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je bil toženec obogaten zaradi previsokih izplačanih stroškov za prevoz na delo in z dela z naslova njegovega dejanskega prebivališča. Skladno z ustaljeno sodno prakso se določbe kolektivnih pogodb o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela z naslova stalnega bivališča uporabljajo tako, da se kot naslov bivališča upošteva naslov, s katerega delavec dnevno prihaja na delo. Ker gre pri povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela za povračilo dejansko nastalih stroškov, ni mogoče tolmačiti določb o povračilu stroškov z naslova stalnega bivališča tako, da bi šlo za stalno bivališče, ki izhaja iz Centralnega registra prebivalstva. Glede na to, da gre pri kraju prebivanja za lokacijo, od koder se delavec dejansko vozi na delo, toženec ni bil obogaten s tem, ko je prejemal povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela z naslova, s katerega je dejansko prihajal na delo. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke (toženčevega delodajalca) za vračilo preveč izplačanih stroškov ni utemeljen. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženca ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za vrnitev plačanih stroškov za prevoz na delo in z dela še v preostalem delu zavrnilo.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnik je v spornem obdobju za toženo stranko opravljal storitev pospeševanja prodaje izdelkov, določenih s strani naročnikov tožene stranke, na podlagi pogodbe o zagotavljanju storitev. Med pravdnima strankama pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena. Tožnik je lahko vplival na vsebino sklenjene pogodbe s toženo stranko in mu ni bilo treba osebno opravljati pospeševanja prodaje. Tožena stranka od tožnika ni zahtevala, da opravlja storitve le zanjo in si je lahko, enako kot drugi pospeševalci prodaje, sam organiziral čas oziroma odločal, kdaj bo obiskal konkretno trgovino. Delo je opravljal z lastnim osebnim avtomobilom, računalnikom in mobilnim telefonom. Plačilo za delo je prejemal po izstavljeni fakturi, pri čemer je plačani znesek zajemal tudi njegove stroške. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da delo tožnika pri toženi stranki ni imelo vseh elementov delovnega razmerja po 4. členu ZDR. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki ni utemeljen.