URS člen 147. SPZ člen 150, 150/1. ZDavP-2 člen 126a, 126a/1. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 319, 319/2.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - ugovor zoper sklep o zavarovanju - izterjava davčne obveznosti - prepoved retroaktivnosti - načelo davčne predvidljivosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - nezakonit vpis hipoteke - predmet zavarovanja - ponovno zavarovanje iste terjatve
Ponovno zavarovanje iste že zavarovane terjatve na istem predmetu zavarovanja ni dopustno.
zapuščina – obseg zapuščine – izločitveni zahtevek dediča – plačilo kupnine za stanovanje – pomoč zapustniku
Zahtevek iz 32. člena ZD temelji na dejanskih okoliščinah skupnosti življenja zapustnika in potomca, upoštevajoč vso širino njunega medsebojnega odnosa ter narave posameznih oblik potomčevega prispevka. Gre za upoštevanje materialne in nematerialne oblike potomčeve pomoči zapustniku pri pridobivanju oziroma v konkretnem primeru pritožnikovega celotnega prispevka k ohranitvi (vrednosti) zapustnikovega premoženja. Vse oblike pritožnikovega prispevka je treba presoditi glede na njihov pomen za zapustnika v danih okoliščinah.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0060882
ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76.
družbena lastnina – lastninjenje nepremičnin – pravna podlaga lastninjenja – pravica uporabe – posadna listina – gospodarska javna služba – javna površina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni postala lastnica sporne nepremičnine na podlagi ZGJS, saj prvotožena stranka ni izvajala dejavnosti posebnega družbenega pomena, niti ni opravljala gospodarske javne službe v smislu določil 68. člena ZGJS, niti ni opravljala zadev posebnega družbenega pomena na področju materialne infrastrukture, ki se opravljajo v okviru gospodarske dejavnosti, niti ne gre za dejavnost, ki bi bila financirana iz sredstev prispevkov ali povračil iz sredstev samoprispevka ali sredstev, ki so se obvezno združevala na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma ali drugega samoupravnega splošnega akta oziroma bila neodplačno prenesena v podjetja oziroma organizacije za izvajanje dejavnosti iz 68. člena in 1. odstavka 72. člena ZGJS.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058657
OZ člen 1025. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2, 355. ZIZ člen 15, 20a, 20a/3, 20a/5, 29b, 29b/1. ZST-1 člen 13, 13/1.
ponovna odločitev o istih stroških - res iudicata - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o umiku pritožbe - oprostitev plačila sodnih taks - veljavnost taksne oprostitve - oprostitev vseh taksnih obveznosti v postopku - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - notarski zapis - zapadlost terjatve - odpoved pogodbe - poroštvo - solidarni porok - glavni dolžnik - solidarni dolžnik - akcesorna obveznost - odškodninska odgovornost upnika - vročitev pisne izjave o odstopu od pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravno odločilna dejstva
Kadar v izreku sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks ni navedbe datuma, od katerega velja taksna oprostitev, je treba ne glede na splošno pravilo o učinkovanju in veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks v prvem odstavku 13. člena ZST-1 šteti, da je dolžnik oproščen plačila sodnih taks za celoten postopek.
Solidarnega poroštva ni mogoče enačiti s solidarno odgovornostjo dolžnikov.
Za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za izpolnitev katere se je zavezal tudi porok, zadošča pravilna vročitev pisne izjave o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - odstranitev pooblaščenca iz sodne dvorane - vodstvo glavne obravnave - sklep procesnega vodstva - obstoj izvenzakonske skupnosti - dokazno breme - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pravne posledice obstoja partnerske skupnosti - skupno premoženje
Sklep o odstranitvi pooblaščenca stranke iz sodne dvorane je sklep procesnega vodstva (vodstva obravnave). Zoper tak sklep po 4. odstavku 298. člena ZPP ni posebne pritožbe.
Zunaj/izven/zakonska skupnost mora med parterjema pomeniti življenjsko skupnost, tako po vsebini kot zunanjem odrazu. Iti mora torej za življenjsko skupnost v fizično naravnem, v moralno duhovnem, spolnem in ekonomskem pomenu (zunanja konstitutivna odraza – konstitutiven element – tega sta skupno življenje oziroma skupno gospodinjstvo). Bistveno pa je, da mora življenjska skupnost med partnerjema trajati dalj časa, da bi šlo za pravno varovano izvenzakonsko skupnost. Kdaj gre za „dalj časa trajajočo“ življenjsko skupnost zakonodajalec sicer ni preciziral in se ta ugotavlja v vsakem primeru posebej, pri čemer v skladu s sodno prakso na potreben čas trajanja zunajzakonske skupnosti, da bi bila ta izenačena z zakonsko, vpliva tudi rojstvo oziroma načrtovanje otrok (družine).
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih – presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja
Kot delo, ki je podlaga za ustvarjeno skupno premoženje (2. odstavek 51. člena ZZZDR), je treba upoštevati skupek vseh aktivnosti obeh zakoncev – tako v poslovni dejavnosti kot v gospodinjstvu, pri vzgoji otrok, delu na njivi in doma. Celovita ocena dela in rezultatov dela utemeljuje sklep, da sta deleža na ustvarjenem skupnem premoženju enaka.
Primerjava ugotovljenega stanja iz 1. točke sodne poravnave s končnim seznamom preizkušenih terjatev dejansko izkazuje na neskladje v 2. alineji 1. točke sodne poravnave, kjer je navedena višina priznane navadne terjatve pritožnika v višini 10.639,91 EUR. Ne glede na navedeno pa ta pomota v zapisu 1. točke sodne poravnave ni odločilna za presojo učinkov same sodne poravnave. V 2. točki sodne poravnave sta se namreč pravdni stranki dogovorili, da iz naslova odprtih pravnih razmerij druga drugi ne dolgujeta ničesar. Takšne jasne določbe pa ni mogoče razumeti drugače, kot da se skleniteljici sodne poravnave odpovedujeta vsem medsebojnim zahtevkom iz medsebojnih pravnih razmerij in kar potrjujeta tudi izjavi obeh podpisnic sodne poravnave v 3. in 4. točke sodne poravnave.
Toženka se je po prejemu pripravljalne vloge tožnice, v kateri je bila zajeta zadnja sprememba tožbe, brez nasprotovanja spustila v obravnavanje o glavni stvari, zato o dopustnosti te spremembe tožbe ne more biti dvoma (drugi odstavek 185. člena ZPP), posledično pa tudi ne o njeni relevantnosti za sodišče prve stopnje, ki mora v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) odločati v mejah postavljenih zahtevkov.
Tožnik (policist) je daljše časovno obdobje (več let) s svojo zunajzakonsko partnerico grdo in ponižujoče ravnal, jo pretepal in zmerjal z žaljivkami, jo napadel tako, da jo je prijel za roke, stiskal za vrat in jo potiskal v zid ter da jo je enkrat s strokovnim prijemom prijel za levo roko in ji jo močno zvil. Tožnik je zunajzakonsko parterico določene noči v spalnici fizično napadel in ji zadal številne telesne poškodbe. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepno ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj je nesprejemljivo, da bi javni uslužbenec, kateremu se očita storitev nasilnih dejanj, nadaljeval z delom policista.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - fiktiven razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu določb prve alinee prvega odstavka in drugega odstavka 89. člena ZDR-1, temveč je bil ta razlog zgolj fiktiven. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana iz osebnih razlogov, in sicer zaradi tožnikove prošnje za izrabo letnega dopusta in uporabe službenega računalnika za osebne potrebe. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-8, 126, 127, 127/1. ZKolP člen 3, 3/2, 4.
obveznost plačila - razlika v plači - sprememba izhodiščne plače
Zmotno je pritožbeno stališče tožnika, da višina izhodiščne plače kot eden izmed elementov osnovne plače ne more biti predmet kolektivnega dogovarjanja med toženo stranko in reprezentativnima sindikatoma tehničnega osebja pri toženi stranki. Reprezentativna sindikata sta s toženo stranko sklenila dogovor o 20 % znižanju izhodiščne vrednosti plače. Takšen dogovor ima naravo podjetniške kolektivne pogodbe in je dopusten. Dogovor je po svoji naravi kolektivna pogodba, saj njegova vsebina ustreza opredelitvi kolektivne pogodbe iz drugega odstavka 3. člena ZKolP. V 4. členu ZKolP je določena omejitev avtonomije pogodbenih strank, po kateri lahko kolektivna pogodba vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko ZDR določa drugače. Zato je neutemeljeno pritožbeno stališče tožnika, da tožena stranka ni mogla v dogovoru z reprezentativnima sindikatoma znižati zneska izhodiščne plače. Zato tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači za sporno obdobje, ko je veljal dogovor o znižanju izhodiščne plače, ni utemeljen. Neutemeljen je tudi podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal plačilo razlike med plačo, ki jo je prejel in plačo, ki bi jo moral prejeti po pogodbi o zaposlitvi.
pravica do uporabe svojega jezika - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Zmotne so trditve pritožnice, da je bila obtoženemu kršena pravica do uporabe svojega jezika s tem, ko je podal svoj prvi zagovor pred preiskovalno sodnico dne 13. 12. 2012 brez prisotnosti tolmača. Iz zapisnika o njegovem zaslišanju s tega dne namreč izhaja, da ga je preiskovalna sodnica, upoštevaje dejstvo, da je državljan Kosova, torej tujec, posebej poučila o pravici uporabljati svoj jezik v skladu z 8. členom ZKP in tedaj je obtoženi pojasnil, da slovensko razume in da tolmača ne zahteva ter da se pravici do prevajanja odpoveduje. Iz vsebine njegovega zagovora, ki mu je bil nato prebran na glavni obravnavi in se je tudi ob tem obtoženi odpovedal prevodu s strani prisotnega sodnega tolmača, tudi po oceni sodišča druge stopnje izhaja, da je obtoženi razumel, kar se mu je očitalo v zahtevi za preiskavo in o tem tudi sam, prostovoljno, brez zagovornika, jasno izpovedal in odgovarjal na vprašanja strank. Vsebina njegovega zagovora potrjuje, da je obtoženi razumel potek zaslišanja in vsebino zahteve za preiskavo, se do nje tudi povsem razumljivo in argumentirano, torej z uvidom v dogajanje in v vse očitke, zagovarjal.
O premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca sodišče odloča po določbah od 100. do 111. člena ZKP ter z uporabo zakonov s področja civilnega materialnega prava. Po 101. členu ZKP lahko poda predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka tisti, ki je upravičen uveljavljati tak zahtevek v pravdi. To pomeni, da mora biti predlog vsebinsko enak tožbenemu zahtevku. Da bi kazensko sodišče lahko odločalo o premoženjskopravnem zahtevku, je upravičenec dolžan navesti, katero obliko povrnitve škode zahteva ter svoj zahtevek čimbolj natančno določiti in zanj predložiti dokaze, kar vse je pooblaščenec mladoletnih oškodovancev tudi storil. Pojem škode je v civilnem materialnem pravu opredeljen v določbi 132. člena OZ. Po navedeni določbi se za škodo šteje zmanjšanje premoženja (navadna škoda), kakor tudi izgubljeni dobiček in nepremoženjska škoda. Glede na takšno opredelitev pojma škode ni v skladu z določbo 100. člena ZKP tako ni nobene ovire, da sodišče v okviru premoženjskopravnega zahtevka oškodovancem ne bi priznalo tudi odškodnine za nepremoženjsko škodo, če se le s tem ne bi preveč zavlekel kazenski postopek.
Razlika med pooblastili sodišča v kazenskem postopku in pooblastili sodišča v civilnem postopku je le v tem, da se v kazenskem postopku odloča o premoženjskopravnem zahtevku le meritorno (sodišče ga prizna deloma ali v celoti), a še to le, če sodišče izda obsodilno sodbo, v nobenem primeru pa sodišče nima pooblastil za zavrnitev zahtevka (kakor to velja za pravdo). Ker tem postavkam sodišče prve stopnje ni zadostilo in ni specificiralo, v katerem delu je zahtevkoma ugodilo oziroma kakšni so razlogi za zavrnitev v preostalem delu in kaj vse je pri tej odločitvi upoštevalo, pritožbeno sodišče sodbe v tem delu ne more preizkusiti. Zato je odločbo o premoženjskopravnih zahtevkih spremenilo tako, da je oba mladoletna oškodovanca s celotnima premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pot pravde.
Po določbi četrtega odstavka 271. člena OZ lahko upnik sprejme izpolnitev tretjega tudi brez dolžnikove vednosti in celo zoper dolžnikovo voljo, četudi tretji nima pravnega interesa za izpolnitev obveznosti.
stroški stečajnega postopka – soglasje za izplačilo – rezervacija sredstev
ZFPPIPP (ob razdelitvi splošne razdelitvene mase) predvideva rezervacijo sredstev le za plačilo prerekanih terjatev in terjatev, povezanih s pogojem, ki se do izdelave načrta razdelitve še ni uresničil (drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 362. člena ZFPPIPP). V danem primeru za takšni terjatvi ne gre. Upnikoma zato ni mogoče zadrževati izplačila zneskov priznanih terjatev do pravnomočne rešitve sporov, v katerih ju stečajni dolžnik toži zaradi odškodninske odgovornosti poslovodstva.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Ureditveno začasno odredbo je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, v kasnejši sodni odločbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. Če pa bi mu začasna odredba nalagala storitev nečesa, česar z njeno razveljavitvijo ne bi bilo mogoče več odpraviti, ali opustitev nečesa, česar naknadno ne bi bilo mogoče več storiti, izdaja take odredbe ni mogoča.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/2. ZDR-1 člen 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo izredne odpovedi - objektivni rok - sodna razveza - denarno povračilo - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po preteku šestmesečnega objektivnega roka, določenega v 2. odstavku 110. člena ZDR, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ko delavec celotno obdobje, v katerem bi lahko izrabil letni dopust, tega ne more izrabiti zaradi bolniške odsotnosti, mu pripada denarno nadomestilo za neizrabljen dopust. Enako velja za delavca, ki je sicer na začetku referenčnega obdobja na delu in bi lahko letni dopust izrabil, pa ga ni, nato pa je odsoten z dela zaradi bolezni do konca referenčnega obdobja in obdobja za prenos. Tožnica je bila od 11. 7. 2011 do vročitve odpovedi z dne 4. 4. 2012 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. V obeh primerih, ko je celotno ali večji del referenčnega obdobja oz. obdobja za prenos na bolniškem dopustu, tožnica ni imela možnosti za izrabo letnega dopusta. Ker ne more več izrabiti letnega dopusta, ji skladno s sodno prakso Sodišča EU pripada denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust za leti 2011 in 2012.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – nevarna vožnja v cestnem prometu – zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči – lahka telesna poškodba poškodovanca – nedokazanost kvalifikatornega zakonskega znaka kaznivega dejanja – površinska poškodba glave – prepoved reformatio in peius – krivda – odločba o kazenski sankciji – stek kaznivih dejanj – sprememba sodbe
Zgolj omemba v enem spisovnem dokumentu, da je oškodovanka utrpela površinsko poškodbo glave, ob odsotnosti drugih dokaznih virov, ki bi konkretizirale naravo, vrsto in obseg poškodbe, še ne zadošča za zaključek, da gre za lahko telesno poškodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081493
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 13, 18, 20, 20/1, 20/1-a. ZIZ člen 42.
evropski plačilni nalog - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje - vrnitev v prejšnje stanje - ponovna proučitev evropskega plačilnega naloga
Ob dejstvu, da iz navedenega obvestila romunskega sodišča izhaja, da je bila vročitev opravljena zastopniku tožene stranke, kar pomeni, da je šlo za osebno vročitev po 13. členu Uredbe št. 1896/2006, pritožbeni ugotovitvi, da ni z zelo visoko stopnjo verjetnosti, kaj šele z gotovostjo izkazano, da je bilo pisanje vročeno oziroma da je dejansko prišlo v naslovnikove roke, ni moč slediti.
Institut vrnitve v prejšnje stanje (kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje) ni namenjen sanaciji napak sodišča, ampak sanaciji (zamujenih) procesnih dejanj, ki jih je stranka zamudila iz upravičenih razlogov, ki izvirajo iz njene sfere.
Razlog za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga po a) točki prvega odstavka 20. člena Uredbe št. 1896/2006, na katerega se sklicuje tožena stranka, ne more biti podan že iz razloga, ker je bil slednji (kot je bilo predhodno poudarjeno) evropski plačilni nalog vročen osebno, omenjena točka pa se nanaša na primere, ko je bila izvedena nadomestna vročitev.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070944
OZ člen 190, 533, 533/1, 545. ZD člen 72.
darilo dediču - ustna darilna pogodba - darilni namen - darilo za primer smrti - neupravičena pridobitev - dvig sredstev z računa zapustnika
Ker pravna podlaga, na osnovi katere bi toženka lahko obdržala denar, ki ga je dvignila iz bančnega računa AA, ne obstoji, je pravilen zaključek, da je toženka obogatena, AA oz. dediči, na katere je po njeni smrti prešlo njeno premoženje, pa so prikrajšani (190. člen OZ).