redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - fiktiven razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu določb prve alinee prvega odstavka in drugega odstavka 89. člena ZDR-1, temveč je bil ta razlog zgolj fiktiven. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana iz osebnih razlogov, in sicer zaradi tožnikove prošnje za izrabo letnega dopusta in uporabe službenega računalnika za osebne potrebe. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
neupravičena pridobitev – pobot – ugovor predpravdnega pobotanja – ugovor pravdnega pobotanja – sodni penali – pravna narava sodnih penalov – postopek za določitev sodnih penalov – postopek za izterjavo sodnih penalov
Upnik s sklepom o določitvi sodnih penalov šele pridobi izvršilni naslov za njihovo izterjavo. Sodni penali se nato izterjujejo kot denarna terjatev. Oba postopka (postopek za določitev sodnih penalov in postopek za izterjavo sodnih penalov) sta si prirejena. Oba sta predlagalna. Sodišče ju izvede, če ju predlaga upnik. Ni nujno, da je v sklepu o določitvi sodnih penalov določen absolutni znesek, ki ga iz naslova sodnih penalov dolžnik dolguje upniku.
Sodišče je pri presoji pravilnosti ocene javnega uslužbenca omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani in ne more nadomestiti ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Kljub sprejetim smernicam in usmeritvam tožena stranka pri ocenjevanju tožnikovega dela za leto 2011 ni dokazala, da je upoštevala predpisane kriterije. Ker izpodbijana ocena tožnikovega dela za leto 2011 (ocena „prav dobro“) ni bila rezultat kompromisa nadrejenih delavcev tožnika v spornem času in nadrejeni delavec, ki je tožnika ocenjeval, ni upošteval predpisanih kriterijev, ocena „prav dobro“ ni objektivna. Tožnikovo delo je bilo vrhunsko, na odličnem nivoju, pravočasno in je tožnik izdal popolne pisne izdelke, to pa ustreza določbam Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede za oceno „odlično“. Za oceno „odlično“ je potrebno doseči nadpovprečne rezultate in opraviti delo visoko nad pričakovanji ter se odlikovati po izjemni samostojnosti, ustvarjalnosti in natančnosti. Tožnikovo delo je ustrezalo tem kriterijem. Zato je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o oceni tožnikovega dela za leto 2011 utemeljen.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da tožnica še nima terjatve do toženke, ker do zaključka stečajnega postopka obstaja možnost, da pride do poplačila. Toženka se je zavezala kot porok in plačnik, kar pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati (3. odstavek 1019. člena OZ). Da bi bila terjatev ali njen del že poplačana, pa pritožba ne uveljavlja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073589
ZVK člen 13. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 279.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - test reverzibilnosti - nevarnost težko nadomestljive škode - nelojalno oglaševanje
Primerljivost (le da v odnosu do pridobivanja strank - oglaševalcev - inverznih) položajev pravdnih strank ne sme voditi do sklepanja, da je mogoče škodo, ki bi zaradi neizdane začasne odredbe nastala upniku, mogoče vselej denarno ovrednotiti, in posledično zavrnitev izdaje začasne odredbe. V takih primerih je enako mogoče denarno ovrednotiti škodo dolžniku zaradi izdane začasne odredbe, ki bi se kasneje izkazala za neutemeljeno in zahtevati njeno povrnitev (279. člen ZIZ). Kadar sta položaja upnika in dolžnika glede posledic izdaje začasne odredbe za njuno delovanje in možnost povrnitve prejšnjega stanja (v primeru, da se začasna odredba izkaže za neutemeljeno), povsem primerljiva (tj. da izdana začasna odredba povzroča dolžniku enako „škodo“ kakršno bi neizdana začasna odredba povzročala upniku), ni mogoče izdajo začasne odredba zavrniti s sklicevanjem na možnost denarnega ovrednotenja škode.
Podatki iz bonitetnega poročila bonitete.si in finančna ocena dolžnika sami po sebi niso relevantni za presojo obstoja nevarnosti in le-te sami po sebi ne izkazujejo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 22, 23, 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravni temelj pridobitve lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – priposestvovanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih – sprememba istovetnosti zahtevka
Stališče, da naj bi bil obravnavani zahtevek postavljen šele v vlogi z dne 17. 4. 2013, ne drži. Z omenjeno vlogo je zaradi v njej podanih novih trditev prišlo do spremembe njegove istovetnosti (v smislu dodatnega temelja). To pa ne pomeni, da je moč temelj, ki sta ga tožnika v zvezi z zahtevkom zatrjevala že v tožbi, enostavno prezreti.
spor o pristojnosti – postopek v gospodarskih sporih – pravila postopka v gospodarskih sporih – stvarna pristojnost – subjektivni kriterij – objektivni kriterij – krajevna pristojnost sodišča
Pravdni stranki nista gospodarska subjekta, ampak poklicni športnik in društvo, zaradi česar konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija (kriterij strank) za gospodarske spore iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani ni podana na podlagi določil 483. in 484. člena ZPP (objektivni kriterij), saj je predmet tožbenega zahtevka plačilo zneska 2.253,84 EUR s pripadki.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070944
OZ člen 190, 533, 533/1, 545. ZD člen 72.
darilo dediču - ustna darilna pogodba - darilni namen - darilo za primer smrti - neupravičena pridobitev - dvig sredstev z računa zapustnika
Ker pravna podlaga, na osnovi katere bi toženka lahko obdržala denar, ki ga je dvignila iz bančnega računa AA, ne obstoji, je pravilen zaključek, da je toženka obogatena, AA oz. dediči, na katere je po njeni smrti prešlo njeno premoženje, pa so prikrajšani (190. člen OZ).
Pogodbeno določilo o konkurenčni prepovedi je po presoji pritožbenega sodišča dispozitivne narave. Če pa jo pogodbeni stranki dogovorita, je tako pogodbeno določilo veljavno le, če je v prid tiste pogodbene stranke, na katero se konkurenčna prepoved nanaša, dogovorjeno ustrezno materialno nadomestilo. Konkurenčna klavzula, ki jo pogodbeni stranki dogovorita v pogodbi brez ustreznega denarnega nadomestila v breme druge stranke, te stranke ne zavezuje.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prostovoljna izselitev iz nepremičnine – zamenjava ključavnice – pravica do zasebnosti
Če se solastnik (enako velja za skupnega lastnika) odpove souporabi skupne nepremičnine, do plačila uporabnine ni upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081493
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 13, 18, 20, 20/1, 20/1-a. ZIZ člen 42.
evropski plačilni nalog - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje - vrnitev v prejšnje stanje - ponovna proučitev evropskega plačilnega naloga
Ob dejstvu, da iz navedenega obvestila romunskega sodišča izhaja, da je bila vročitev opravljena zastopniku tožene stranke, kar pomeni, da je šlo za osebno vročitev po 13. členu Uredbe št. 1896/2006, pritožbeni ugotovitvi, da ni z zelo visoko stopnjo verjetnosti, kaj šele z gotovostjo izkazano, da je bilo pisanje vročeno oziroma da je dejansko prišlo v naslovnikove roke, ni moč slediti.
Institut vrnitve v prejšnje stanje (kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje) ni namenjen sanaciji napak sodišča, ampak sanaciji (zamujenih) procesnih dejanj, ki jih je stranka zamudila iz upravičenih razlogov, ki izvirajo iz njene sfere.
Razlog za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga po a) točki prvega odstavka 20. člena Uredbe št. 1896/2006, na katerega se sklicuje tožena stranka, ne more biti podan že iz razloga, ker je bil slednji (kot je bilo predhodno poudarjeno) evropski plačilni nalog vročen osebno, omenjena točka pa se nanaša na primere, ko je bila izvedena nadomestna vročitev.
pravica do uporabe svojega jezika - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Zmotne so trditve pritožnice, da je bila obtoženemu kršena pravica do uporabe svojega jezika s tem, ko je podal svoj prvi zagovor pred preiskovalno sodnico dne 13. 12. 2012 brez prisotnosti tolmača. Iz zapisnika o njegovem zaslišanju s tega dne namreč izhaja, da ga je preiskovalna sodnica, upoštevaje dejstvo, da je državljan Kosova, torej tujec, posebej poučila o pravici uporabljati svoj jezik v skladu z 8. členom ZKP in tedaj je obtoženi pojasnil, da slovensko razume in da tolmača ne zahteva ter da se pravici do prevajanja odpoveduje. Iz vsebine njegovega zagovora, ki mu je bil nato prebran na glavni obravnavi in se je tudi ob tem obtoženi odpovedal prevodu s strani prisotnega sodnega tolmača, tudi po oceni sodišča druge stopnje izhaja, da je obtoženi razumel, kar se mu je očitalo v zahtevi za preiskavo in o tem tudi sam, prostovoljno, brez zagovornika, jasno izpovedal in odgovarjal na vprašanja strank. Vsebina njegovega zagovora potrjuje, da je obtoženi razumel potek zaslišanja in vsebino zahteve za preiskavo, se do nje tudi povsem razumljivo in argumentirano, torej z uvidom v dogajanje in v vse očitke, zagovarjal.
O premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca sodišče odloča po določbah od 100. do 111. člena ZKP ter z uporabo zakonov s področja civilnega materialnega prava. Po 101. členu ZKP lahko poda predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka tisti, ki je upravičen uveljavljati tak zahtevek v pravdi. To pomeni, da mora biti predlog vsebinsko enak tožbenemu zahtevku. Da bi kazensko sodišče lahko odločalo o premoženjskopravnem zahtevku, je upravičenec dolžan navesti, katero obliko povrnitve škode zahteva ter svoj zahtevek čimbolj natančno določiti in zanj predložiti dokaze, kar vse je pooblaščenec mladoletnih oškodovancev tudi storil. Pojem škode je v civilnem materialnem pravu opredeljen v določbi 132. člena OZ. Po navedeni določbi se za škodo šteje zmanjšanje premoženja (navadna škoda), kakor tudi izgubljeni dobiček in nepremoženjska škoda. Glede na takšno opredelitev pojma škode ni v skladu z določbo 100. člena ZKP tako ni nobene ovire, da sodišče v okviru premoženjskopravnega zahtevka oškodovancem ne bi priznalo tudi odškodnine za nepremoženjsko škodo, če se le s tem ne bi preveč zavlekel kazenski postopek.
Razlika med pooblastili sodišča v kazenskem postopku in pooblastili sodišča v civilnem postopku je le v tem, da se v kazenskem postopku odloča o premoženjskopravnem zahtevku le meritorno (sodišče ga prizna deloma ali v celoti), a še to le, če sodišče izda obsodilno sodbo, v nobenem primeru pa sodišče nima pooblastil za zavrnitev zahtevka (kakor to velja za pravdo). Ker tem postavkam sodišče prve stopnje ni zadostilo in ni specificiralo, v katerem delu je zahtevkoma ugodilo oziroma kakšni so razlogi za zavrnitev v preostalem delu in kaj vse je pri tej odločitvi upoštevalo, pritožbeno sodišče sodbe v tem delu ne more preizkusiti. Zato je odločbo o premoženjskopravnih zahtevkih spremenilo tako, da je oba mladoletna oškodovanca s celotnima premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pot pravde.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/2. ZDR-1 člen 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo izredne odpovedi - objektivni rok - sodna razveza - denarno povračilo - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po preteku šestmesečnega objektivnega roka, določenega v 2. odstavku 110. člena ZDR, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ko delavec celotno obdobje, v katerem bi lahko izrabil letni dopust, tega ne more izrabiti zaradi bolniške odsotnosti, mu pripada denarno nadomestilo za neizrabljen dopust. Enako velja za delavca, ki je sicer na začetku referenčnega obdobja na delu in bi lahko letni dopust izrabil, pa ga ni, nato pa je odsoten z dela zaradi bolezni do konca referenčnega obdobja in obdobja za prenos. Tožnica je bila od 11. 7. 2011 do vročitve odpovedi z dne 4. 4. 2012 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. V obeh primerih, ko je celotno ali večji del referenčnega obdobja oz. obdobja za prenos na bolniškem dopustu, tožnica ni imela možnosti za izrabo letnega dopusta. Ker ne more več izrabiti letnega dopusta, ji skladno s sodno prakso Sodišča EU pripada denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust za leti 2011 in 2012.
URS člen 147. SPZ člen 150, 150/1. ZDavP-2 člen 126a, 126a/1. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 319, 319/2.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - ugovor zoper sklep o zavarovanju - izterjava davčne obveznosti - prepoved retroaktivnosti - načelo davčne predvidljivosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - nezakonit vpis hipoteke - predmet zavarovanja - ponovno zavarovanje iste terjatve
Ponovno zavarovanje iste že zavarovane terjatve na istem predmetu zavarovanja ni dopustno.
zapuščina – obseg zapuščine – izločitveni zahtevek dediča – plačilo kupnine za stanovanje – pomoč zapustniku
Zahtevek iz 32. člena ZD temelji na dejanskih okoliščinah skupnosti življenja zapustnika in potomca, upoštevajoč vso širino njunega medsebojnega odnosa ter narave posameznih oblik potomčevega prispevka. Gre za upoštevanje materialne in nematerialne oblike potomčeve pomoči zapustniku pri pridobivanju oziroma v konkretnem primeru pritožnikovega celotnega prispevka k ohranitvi (vrednosti) zapustnikovega premoženja. Vse oblike pritožnikovega prispevka je treba presoditi glede na njihov pomen za zapustnika v danih okoliščinah.
javna naročila – veljavnost pogodbe – pogodba o oddaji javnega naročila – obličnost – oblika pogodbe o oddaji javnega naročila – ustna pogodba
Stališče sodišča prve stopnje, da naj bi bila (zgolj) ustno sklenjena pogodba, na katero se sklicuje tožnik, nedovoljena in posledično brez učinka, ne drži. V postopkih javnega naročanja je namreč obličnost z zakonom določena zaradi dokazovanja pravnega posla (oziroma je njen namen olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe) in ne kot pogoj za njegovo veljavnost. To pomeni, da je ustna pogodba veljavno sklenjena in obe stranki tudi zavezuje.
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-15.
povrnitev škode ‒ odškodnina za nepremoženjsko škodo ‒ nastanek škode med opravljanjem službenih dolžnosti ‒ delo policista ‒več udarcev s pestjo v predel lica – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ‒ duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ‒začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti ‒ skaženost ‒ višina denarne odškodnine ‒ zakonske zamudne obresti ‒protispisnost ‒ povrnitev pravdnih stroškov
Presoja odmere odškodnine za škodo, ki jo je policist utrpel pri opravljanju službenih dolžnosti zaradi več udarcev s pestjo v predel lica.