osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – prevzem obveznosti plačevanja preživnine, ki je nesorazmerna s premoženjskim položajem dolžnika
Obveznost plačevanja preživnine sama po sebi ne more biti ovira za odpust obveznosti, lahko pa postane, če dolžnik prevzame obveznost plačevanja preživnine v taki višini, ki je nesorazmerna z njegovim premoženjskim položajem.
insolventnost - začetek stečajnega postopka - ugovor - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve insolventnosti - nelikvidnost - neizpodbojna zakonska domneva - domnevna baza - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročanje pravni osebi - osebna vročitev - vročilnica - javna listina
Kadar je predlog za začetek stečajnega postopka vložen na podlagi zatrjevanih dejstev, da dolžnik za več kot dva meseca zamuja z izplačilom plač in s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem (predlog s tako vsebino sta vložila delavca dolžnika) velja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik postal trajneje nelikviden, torej insolventen.
Tako dolžnik z ugovorom zoper predlog za začetek stečajnega postopka kot tudi njegov družbenik s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka lahko izpodbijata navedeno zakonsko domnevo le z izpodbijanjem dejstev, ki so podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti iz četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, torej domnevno bazo.
Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je potrebno ugotoviti tudi, kakšen je subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Odpovednima razlogoma po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1 je namreč skupno, da se ne zahteva le kršenje delovnih obveznosti, temveč tudi krivda delavca v obliki naklepa v smislu voljne in zavestne sestavine glede očitanih kršitev oziroma kot subjektivni znak očitanih kaznivih dejanj, pri razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 pa je alternativno določena tudi huda malomarnost. Na podlagi ugotovitev, da so bile v času storitve očitanih ravnanj pri tožniku prisotne psihične težave takšne narave, da zaradi njih ni imel v oblasti svojega ravnanja, oziroma da se dejansko ni mogel zavedati, da s svojimi ravnanji ne izpolnjuje pogodbenih obveznost, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče očitati niti naklepa niti hude malomarnosti pri očitanih kršitvah. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki zmotno naložilo v plačilo bruto znesek denarnega povračila, čeprav gre za prejemek, od katerega je tožena stranka dolžna obračunati davke in prispevke, jih ustrezno odvesti in tožniku izplačati le neto povračilo. Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in zato glede na 5. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh dohodek iz delovnega razmerja. Po določbi prvega in tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 se od denarnega povračila plačujejo tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati denarno povračilo v določenem znesku, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter tožniku nakazati ustrezen neto znesek.
Pri predlagani popravi sodbe bi šlo za spremembo identitete tožbenega zahtevka. S predlagano popravo sodbe tako, da se tožeči stranki naloži plačilo kupnine prvotoženi stranki, bi sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, saj tožeča stranka takega tožbenega predloga ni uveljavljala. S tem bi vsebinsko spremenilo odločbo sodišča o tožbenem zahtevku, kar pa z izdajo popravnega sklepa ni dopustno.
invalid III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do nadomestila za čas čakanja na razporeditev
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožnica upravičena do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev. Te pravice namreč ne poznata niti ZPIZ-1 niti ZPIZ-2. Pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu oziroma na delo s skrajšanim delovnim časom je bila urejena v določbah ZPIZ/92. Tožnica pa ni postala invalid po določbah ZPIZ/92, temveč je bila v III. kategorijo invalidnosti razvrščena šele z odločbo z dne 18. 9. 2008 in so ji bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja po določbah ZPIZ-1 (delna invalidska pokojnina). Tožbeni zahtevek, s katerim tožnica uveljavlja priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, zato ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 20, 20/3 160, 160/2, 213, 213/1, 213/1-1. SPZ člen 138. ZPP člen 337.
prisilna poravnava - zavarovane terjatve - ločitvena pravica - pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja - hipoteka
Zavarovane terjatve so v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZFPPIPP tiste terjatve upnika, ki so zavarovane z ločitveno pravico. Ločitvena pravica pa je pravica upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Med ločitvene pravice (torej pravice, katerih imetnik ima pravico do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice) spada med drugim tudi hipoteka kot zastavna pravica na nepremičnini (138. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Da je terjatev, ki jo tožeča stranka v predmetni zadevi uveljavlja, zavarovana s hipoteko, med pravdnima strankama ni sporno, zato je neutemeljeno pritožbeno prizadevanje, da nanjo prisilna poravnava učinkuje.
Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 13. letnega povprečja plač oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Starostna pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe, s katero je toženec tožniku odmeril starostno pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se mu starostna pokojnina odmerila v višjem znesku.
Tožeča in tožena stranka sta se s poravnavo dogovorili, da bo tožena stranka, zato ker ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, vrnila tožeči stranki neupravičeno prejete zneske republiške štipendije v 24 mesečnih obrokih. Ker tožena stranka obveznosti, dogovorjenih s pogodbo o poravnavi, ni izpolnila, vtoževani znesek pa ustreza seštevku zapadlih neplačanih obrokov po navedeni poravnavi, je tožbeni zahtevek na vračilo neupravičeno prejetih zneskov republiške štipendije utemeljen.
sodna taksa za ugovor po izteku roka - ugovor zoper plačilni nalog
Ker ZST-1 temelji na načelu sorazmernosti med višino sodne takse in storitvijo sodišča (za ugovor po izteku roka le presoja omejenih razlogov po 56. členu ZIZ), za katero je treba plačati sodno takso, se sodna taksa za ugovor po izteku roka odmeri po tar. št. 4022 v znesku 30,00 EUR.
začasna nezmožnost za delo - nadomestilo - pravnomočno urejeno pravno razmerje - izredna pravna sredstva
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov. Z delom prvostopenjske upravne odločbe o ugotovljenem preplačilu nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo od 5. 9. 2011 do vključno 31. 1. 2013, izdane v rednem postopku, je namreč poseženo v pravnomočno urejeno pravno razmerje na način, za katerega v procesnem smislu ni zakonske podlage. Četudi je tožena stranka menila, da je v zvezi s pravnomočno sodbo delovnega in socialnega sodišča, po kateri je bil tožnik tudi od 16. 5. 2011 do 24. 7. 2011 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, potrebno odmeriti in izplačati denarno nadomestilo za to obdobje ob upoštevanju 31. člena ZZVZZ, tako da se kot osnova uporabi povprečna mesečna plača in nadomestila iz koledarskega leta pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost z dela, torej iz leta 2009 in ne 2010, bi bilo mogoče zakonito na takšen način denarno dajatev odmeriti le za navedena 2 meseca. Za naknadni preračun že izplačanih nadomestil od 5. 9. 2011 do 31. 1. 2013 pa v predmetnem rednem predsodnem postopku ni bilo mogoče ugotovljati preplačila. Gre namreč za poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje, ki je dopusten le izjemoma, ob uporabi katerega izmed izrednih pravnih sredstev iz ZUP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je izpodbijani upravni odločbi tožene stranke odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 118, 118/1. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1. ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-5. ZPIZ-2 člen 144.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - sodna razveza - višina denarnega povračila - bruto znesek - davki in prispevki
Tožena stranka je tožniku zaradi njegovega ravnanja, ker ni odgovoril na zabeležko nadrejene na zdravniškem spričevalu in je ta dokument zaključil, ne da bi podal odgovor na vprašanje, ki mu je bilo v zvezi s tem zastavljeno, utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti. Tožnikovo ravnanje pomeni kršitev njegovih obveznosti iz delovnega razmerja. S tem pa je bil izpolnjen predpogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po prvem odstavku 85. člena ZDR-1. Vendar pa tožena stranka ni dokazala v odpovedi očitanih kršitev tožniku (da je bil odgovoren za to, da delavci tožene stranke pri čiščenju cestišča in odstranjevanju vej in dreves zaradi žledoloma določenega dne niso uporabljali ustrezne zaščitne opreme, s čimer so ogrožali svoja življenja; da ni izpolnil zadolžitev, ki so mu bile naložene določenega dne, tj. da ni dopolnil poročila o javljalcih požara, da ni podal povratne informacije o pobudi vodij glede zimskih bund in da ni opravil pregleda delovišča; da je kršil navodilo tožene stranke o pregledih in nadzoru nad varstvom pri delu v vseh enotah družbe), zato ni podan odpovedni razlog po 3. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (krivdni razlog). Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
Tožnik, ki mu je 31. 8. 2012 prenehala lastnost zavarovanca, si po tem datumu sam ni uredil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker se tožnik na vabilo tožene stranke o ureditvi statusa oziroma lastnosti zavarovanca ni odzval, je bila ta dolžna postopati po uradni dolžnosti in je z izpodbijanima upravnima aktoma pravilno ugotovila, da ima tožnik lastnost zavarovanca po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, kot oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po eni od ostalih točk iz 15. člena zakona, od 1. 9. 2012 dalje. Zato tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke in na ugotovitev, da nima lastnosti zavarovane osebe iz obveznega zdravstvenega zavarovanja od 1. 9. 2012, ni utemeljen.
stroški postopka - pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo
Ko se je tožena stranka spustila v obravnavanje glavne stvari, je po temelju in višini nasprotovala uveljavljani terjatvi, zahtevek pa je pripoznala šele po začetku postopka prisilne poravnave. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da niso podani pogoji za uporabo določbe 157. člena ZPP v korist tožene stranke, ter da je slednja dolžna povrniti stroške tožeči stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083195
OZ člen 82, 82/2, 332, 619, 648, 766, 787. ZPP člen 228, 339, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3. ZIZ člen 62.
razlaga pogodbe – iskanje skupnega namena pogodbenikov – sporno pogodbeno določilo – nejasno pogodbeno določilo – popravni sklep – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tudi če je sodišče prve stopnje zapisano pogodbeno določilo štelo za jasno, bi moralo ugotavljati skupni namen pogodbenikov ob sklenitvi pogodbe. Uporabo 2. odstavka 82. člena OZ bi lahko opustilo samo v primeru nespornosti pogodbenih določil.
pravdna sposobnost – prekinitev postopka – uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti
Zgolj uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti tožniku, ki v pravdi nima pooblaščenca, ni razlog za prekinitev postopka tudi ob smiselni uporabi določbe 205. člena ZPP.
ZIZ člen 15, 35, 35/1, 67, 67/1, 69, 69/1, 100, 100/1. ZPP člen 25, 25/1.
spor o krajevni pristojnosti - postopek nasprotne izvršbe - predlog za dovolitev nasprotne izvršbe - oprava izvršbe - izvršilno sredstvo - predlog za izvršbo
Za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo je lahko krajevno pristojno le sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo. Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za (nasprotno) izvršbo, pa je pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v (nasprotni) izvršbi, torej tudi o vprašanju njene dovolitve po prvem odstavku 69. člena ZIZ.
Vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati niti upnikovi nevednosti (jasen pravni pouk izpodbijanega sklepa) niti ne njegovi očitni pomoti (nepristojno sodišče je navedel v uvodu pritožbe in na pisemski ovojnici).
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073680
OZ člen 131, 131/1, 159, 164, 164/1, 169, 171, 171/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5 – 9, 18, 18/2. ZPP člen 163, 163/2.
spor majhne vrednosti – odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – zdrs snega s strehe na vozilo – neskrbno ravnanje – odgovornost lastnika stavbe – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – strošek nadomestnega vozila – načelo naravne restitucije – načelo popolne kompenzacije – dvojne zakonske zamudne obresti – povrnitev potnih stroškov pooblaščencu, ki ni odvetnik – neustrezna specifikacija pravdnih stroškov
Odgovornost imetnika stavbe za zdrs snega se presoja po pravilih o krivdni odškodninski odgovornosti.
V vremenskih razmerah odjuge in taljenja snega je nevarnost zdrsa snega s streh objektivno predvidljiva in celo večja kot je v času sneženja, ko se sneg še sprijema.