lastninsko preoblikovanje podjetja -družbeni kapital - zaključeno preoblikovanje - zaključek lastninjenja - prehod družbenega kapitala - statusno preoblikovanje - Slovenska razvojna družba - lastniška struktura kapitala - odškodninski zahtevek - lastninskopravni zahtevek - zastaranje
Od tedaj dalje, ko je tožena stranka imela znane lastnike za ves svoj kapital, ni bila več podjetje, pri katerem bi se moral opraviti prehod kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe, saj bi nanjo lahko prešel le družbeni kapital, ki pa ga pri toženi stranki od olastninjenja dalje ni bilo več.
Drugačnega zahtevka, kot je odškodninski, tožeča stranka ne more imeti, saj pri že olastninjenem kapitalu ni mogoče brez posegov v korporacijska razmerja lastnikov (delničarjev) določiti drugačno, novo lastniško strukturo kapitala.
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1. ZJU člen 94. ZDR člen 45, 45/3. ZDR-1 člen 8.
sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu uveljavljal razveljavitev sklepov in pisne odredbe tožene stranke, na podlagi katerih je bil razporejen na opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora na območje občin. Po odgovoru na tožbo in po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo pa je tožnik z vlogo razširil tožbo še z uveljavljanjem tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na plačilo denarne odškodnine zaradi pretrpljenih bolečin zaradi šikaniranja na delovnem mestu. V zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka, ki se nanaša na razveljavitev sklepov in pisne odredbe tožene stranke, bo moralo sodišče prve stopnje presojati, če je bila odreditev teh nalog tožniku skladna z določbami ustreznih predpisov. Pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo odškodnine zaradi zatrjevanega mobinga oziroma šikaniranja na delovnem mestu, pa bo moralo sodišče prve stopnje v postopku ugotoviti, če so za odškodninsko odgovornost tožene stranke podane vse predpostavke (nedopustno oziroma protipravno ravnanje tožene stranke, obstoj tožnikove škode, vzročna zveza med tem ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo, odgovornost tožene stranke za nastalo škodo). Ker bo moralo sodišče prve stopnje zaradi različne narave zgoraj navedenih tožbenih zahtevkov ugotavljati odločilna dejstva ob upoštevanju povsem različnih pravnih podlag, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da spremembe tožnikove tožbe ne dovoli, saj to ne bi bilo v skladu z načelom ekonomičnosti postopka.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedensko mnenje - izvedenec - nagrada
Sodišče prve stopnje je izvedencu neutemeljeno priznalo nagrado za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Po oceni pritožbenega sodišča gre v obravnavani zadevi za zahtevno izvedensko mnenje. Gre za običajno izvedensko mnenje o telesni okvari, ki jih je mogoče ugotoviti le za tista stanja in v takšnem obsegu, kot so izrecno določena v Seznamu telesnih okvar. Vprašanja niso v ničemer odstopala od podobnih primerov. Izvedenec je sam za študij spisa priglasil le 92,00 EUR (pri obsegu 50 - 200 strani) ter za osebni pregled isti znesek, kar tudi kaže, da ni šlo za zelo zahteven pregled. Sicer pa je določen običajen rok za izdelavo mnenja in je bilo pisno izvedensko mnenje sodišču predloženo pred iztekom roka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je izvedencu priznalo nagrado za izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja.
ZIZ člen 38.c. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9.
povišana nagrada – oprava rubeža po 16. uri – odredba sodišča
Povišana nagrada za opravo rubeža v času med 16. in 8. uro po 9. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom je mogoča samo v primeru, ko izvršitelj izvršilna dejanja v tem času opravi po odredbi ali drugem aktu sodišča oziroma drugega z zakonom pooblaščenega organa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dejansko opravljanje dela
Tožnica je bila pri toženi stranki (nazadnje) zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu tehnolog I. Iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, izhaja, da je iz razlogov na strani tožene stranke prenehala potreba po delu tožnice na delovnem mestu tehnolog I. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da tožnica dejansko ni delala kot tehnolog, ampak je delala na delovnem mestu vodja čistega oddelka pralnice, ki pa pri toženi stranki ni bilo sistemizirano. Ker je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto tehnolog I, na katerem tožnica ni nikoli delala, pač pa je delala na nekem drugem (ne)sistematiziranem delovnem mestu, izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajno maso - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - načelo koncentracije - zamuda roka za prijavo terjatve - neprijava terjatve - prenehanje terjatve - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - zavrnite tožbenega zahtevka
Stečajni postopek vpliva na tiste terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). Te je treba prijaviti v stečajnem postopku (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP) in jih ni dovoljeno uveljavljati izven njega (načelo koncentracije - prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP). Zamuda roka za prijavo terjatve (ali sploh neprijava) ima za posledico prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). V primeru, da terjatev ni bila prijavljena, torej po tem, ko se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje, sledi zavrnitev tožbenega zahtevka, saj je terjatev prenehala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok
Ne glede na to, kateri Statut tožene stranke (bodisi Statut, ki je določal 6 - mesečni odpovedni rok bodisi Statut, ki je določal odpovedni rok po 3. odstavku 94. člena ZDR-1) je veljal na dan redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga, je 30-dnevni odpovedni rok, določen v tožnikovi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pravilen, saj je skladen z določbo 2. alineje 3. odstavka 94. člena ZDR-1.
Notar se svoje obveznosti o trajni hrambi ne more razbremeniti s tem, da ob kršitvi določb o trajni hrambi (izguba notarskega zapisa) zahteva vzpostavitev javne listine v zemljiškoknjižnem postopku. Postopek vzpostavitve listine je zakonodajalec uvedel zaradi vzpostavitve zasebnih listin, s katerimi v preteklosti zaradi podcenjevanja zemljiškoknjižnih vpisov stranke niso ravnale skrbno. Za javne listine, sploh takšne, ki se po zakonu hranijo trajno, to ne velja.
Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 13. letnega povprečja plač oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Starostna pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe, s katero je toženec tožniku odmeril starostno pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se mu starostna pokojnina odmerila v višjem znesku.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 110, 110/4, 114. ZZZZDR člen 12.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - zunajzakonska skupnost
V 4. odstavku 110. člena ZPIZ-1 je določeno, da primeru, če je umrli zavarovanec v času sklenitve zakonske zveze že dopolnil starost iz 1. odstavka 36. člena istega zakona (58 let), vdova med drugim pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je zakonska zveza nepretrgoma trajala eno leto. Zakonska zveza med tožnico in pokojnim je trajala le 4 mesece in 18 dni, zato ni izpolnjen pogoj za priznanje vdovske pokojnine po citiranem členu. Prav tako ni izpolnjen pogoj za priznanje pravice do vdovske pokojnine po 114. členu ZPIZ-1, ki med drugim določa, da ob pogojih iz 110. člena pridobi ob zavarovančevi smrti pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca z njim živela v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Zunajzakonska skupnost v smislu 12. člena ZZZDR, ki jo je v pravnih posledicah mogoče enačiti z zakonsko zvezo, je lahko obstajala šele od razveze prejšnje zakonske zveze dalje, to je od 9. 9. 2010 dalje. Glede na to, da je pokojni umrl 11. 8. 2012, pogoj treh let trajajoče življenjske skupnosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine ni izpolnjen. Zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do vdovske pokojnine ni utemeljen.
Tožeča in tožena stranka sta se s poravnavo dogovorili, da bo tožena stranka, zato ker ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, vrnila tožeči stranki neupravičeno prejete zneske republiške štipendije v 24 mesečnih obrokih. Ker tožena stranka obveznosti, dogovorjenih s pogodbo o poravnavi, ni izpolnila, vtoževani znesek pa ustreza seštevku zapadlih neplačanih obrokov po navedeni poravnavi, je tožbeni zahtevek na vračilo neupravičeno prejetih zneskov republiške štipendije utemeljen.
nadzorni svet – sklep o odpoklicu predsednika uprave – nekrivdni razlogi za odpoklic – pomanjkanje zaupanja – odpoklic iz utemeljenega razloga – nezakonitost sklepa nadzornega sveta – ničnost – izpodbojnost – analogna uporaba določb OZ
Pomanjkanje zaupanja s strani nadzornega sveta je lahko po naravi stvari le posledica subjektivnih dejstev na strani člana uprave, tj. ali kršitev njegovih obveznosti ali pa nesposobnosti pri vodenju poslov. To pomeni, da bi lahko član uprave bil odpoklican le, če bi nadzorni svet izgubil zaupanje vanj zato, ker bi ugotovil, da je nesposoben opravljati funkcijo, ali da jo opravlja v nasprotju z zakonom ali interesi družbe. Tega zatrjevanega razloga za odpoklic ni mogoče uvrstiti med „druge ekonomsko-poslovne razloge“, to je objektivne razloge iz 4. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1.
Sklep nadzornega sveta, s katerim je odpoklical tožnika, kot takratnega predsednika uprave, je neveljaven, ker iz njega ne izhaja, da je bil odpoklican iz zakonsko določenih razlogov. Vendar pa bi bil takšen sklep zaradi navedene napake lahko le ničen in ne izpodbojen.
Tožba tožeče stranke, katere trditvena podlaga je bila nezakonitost sklepa nadzornega sveta, kot posledico pa je uveljavljala razveljavitev slednjega, je bila torej materialnopravno nesklepčna.
SPZ člen 119, 119/6. ZPP člen 214, 214/2, 451, 452, 453.
spor majhne vrednosti – upravnik poslovne stavbe – rezervni sklad – obveznost plačila v rezervni sklad – zavedanje obveznosti – višina prispevka – priznana dejstva – poziv na plačilo
Obveznosti plačila v rezervni sklad bi se tožena stranka, glede na to, da je nesporno lastnica poslovnega prostora v stavbi z več kot 2 etažnima lastnikoma in več kot 8 posamičnimi deli (in je takšno plačilo zato njena zakonska obveznost), morala in mogla zavedati, posledično pa bi jo morala tudi redno izpolnjevati. Poziv iz šestega odstavka 119. člena SPZ namreč ni procesna predpostavka za nudenje sodnega varstva v okviru pravdnega postopka.
ZFPPIPP člen 237a, 237a/4, 237a/8, 237a/9, 238, 238/1, 238/1-1.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – upraviteljev predlog za preklic odložitve – ugovor dolžnika zoper predlog za preklic odložitve – neizpodbojna domneva o obstoju razloga za preklic
Če dolžnik v roku treh dni ne vloži ugovora zoper predlog upravitelja za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da razlog za preklic obstaja. V takšnem primeru mora sodišče naslednji dan po poteku tega roka preklicati odložitev in začeti stečajni postopek, ne glede na to, ali je dolžnik morda že vložil predlog za prisilno poravnavo v skladu s 1. točko prvega odstavka 238. člena ZFPPIPP.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060903
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/3.
skupno premoženje – spor o obsegu skupnega premoženja – denarni zahtevek – neodpravljiva nesklepčnost – navidezni kupec – kondikcijski zahtevek – odškodninski zahtevek – vzročna zveza
V primeru spora med bivšima zakoncema glede premoženja gre za spor o obsegu skupnega premoženja, ki ima stvarnopravno naravo, čeprav se uveljavlja kot denarni zahtevek.
Podjetje G. d. o. o. je bilo le navidezni kupec, saj je kupoprodajno pogodbo sklenilo v svojem imenu, a za račun pravdnih strank. Iz tožbenih trditev izhaja, da je šlo za mandatno razmerje med družbo G. d. o. o. in tedanjima zakoncema. Tožnica ne zatrjuje, da se s takim načinom nakupa ni strinjala. V takem primeru lahko sodi v skupno premoženje le terjatev bivših zakoncev do družbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0058654
OZ člen 316, 316-5, 319, 319/1, 347, 347/1, 348, 348/3. ZZZDR člen 128.
ugovor zoper sklep o izvršbi - preživninska terjatev - odpoved pravici do preživnine - zmotna uporaba materialnega prava - odpust dolga - zapadli zneski preživnine - razlika med pravico in terjatvijo - zastaranje pravice - zastaranje terjatve - pravica do preživljanja - pobot - prenehanje obveznosti
Vnaprejšnja odpoved uveljavljanju pravice do preživnine (to je v bodoče zapadlim zneskom preživnine) ni pravno veljavna, medtem ko je odpoved že zapadlim zneskom iz naslova pravice do preživnine dopustna.
V nasprotju z institutom pobota pri zakonski ureditvi odpusta dolga ni izrecno navedeno, da terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne bi mogla prenehati na tak način.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083196
SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 20, 20/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravni interes za pritožbo – postopek za delitev solastnine – udeleženci – materialni udeleženci – pravni interes – prijava udeležbe – najemniki – delitev solastne nepremičnine – način delitve – vzpostavitev etažne lastnine
Pritožnica lahko v postopku s pritožbo ščiti samo svoje koristi, ne pa domnevnih interesov tretjih oseb.
Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko na podlagi 1. odstavka 20. člena ZNP ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo. Ta je prostovoljna, kar pomeni, da sodišče potencialnih udeležencev ni dolžno pritegniti v postopek. Izjemo predstavljajo le tisti posamezni primeri, kjer zakon sam določa krog udeležencev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075663
SPZ člen 102. OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
lastninska pravica – prenehanje lastninske pravice – opustitev stvari – pravica do odškodnine
Ker je tožeča stranka s svojimi dejanji na konkludenten način izrazila voljo, da spornega buldožerja ne želi več imeti v lastnini, je prenehala lastninska pravica na tem buldožerju z njegovo opustitvijo, s tem pa je prenehala tudi pravica tožeče stranke do odškodnine.
Predpostavka za preložitev naroka je obstoj upravičenih razlogov. Kot upravičen razlog pa lahko velja le stvaren (konkreten) dogodek, zaradi katerega stranka ne more priti na narok. Razlog mora biti poleg tega takšen, da je odsotnost stranke upravičena (prvi odstavek 115. člena ZPP).
rok za prijavo terjatev – izjeme – rok za prijavo pogojne terjatve zaradi uveljavljanja izpodbojnega zahtevka – rok za prijavo terjatve iz naslova škode zaradi uresničitve odstopne pravice – odpoved najemne in zakupne pogodbe – vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – pogojna terjatev kot posledica vložene tožbe s strani stečajnega dolžnika, ki nima narave izpodbojnega zahtevka – zakonska praznina – smiselna uporaba zakonske določbe
Zakonodajalec ni videl nobenega razloga, da bi po uspešnem izpodbijanju upnik, ki do vložitve izpodbojnostne tožbe še ni prijavil terjatve, obravnavan kaj drugače kot vsi ostali upniki. Za to, da bo obravnavan enako, pa je potrebna prijava terjatve. Ta je pogojna. Uspeh postopka po vložitvi izpodbojnostne tožbe je namreč še negotov, zato se prijavi pogojno terjatev. Podoben je položaj tudi v tej zadevi.
Zakonska praznina je očitno nastala nenačrtno in se jo zato lahko zapolni s smiselno uporabo tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Položaj je namreč še najbolj podoben tistemu, ki nastane pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, saj nastane po vložitvi tožbe sicer dvom o utemeljenosti zahtevka, upnikovo terjatev v primeru nasprotnikove zmage pa je že mogoče opredeliti.