Ker se pravnomočnost sodne odločbe nanaša na njen izrek in ne na njene razlage, je treba vprašanje že razsojene stvari reševati glede na izrek sklepa, ki pa je nedvoumen. O stvari je bilo že pravnomočno odločeno.
Revidentkin očitek o statistični nezanesljivosti izračuna verjetne davčne osnove, ker je bil odstotek izbrisanega prometa, določen na podlagi premajhnega statističnega vzorca, je presplošen. Revidentka namreč ni izkazala, da bi bila velikost statističnega vzorca v obravnavanem primeru z vidika strokovnih pravil s področja statistike nesprejemljiva, hkrati pa zgolj iz dejstva, da je statistični vzorec zajemal pet od skupno preko 82.000 izdanih računov, ni mogoče zaključiti, da je bil postopek izračuna verjetne davčne osnove očitno napačen. Šele v teh primerih bi morebitna napaka v postopku izdaje upravnega akta lahko prerasla v postopkovno napako, ki bi lahko bila predmet preizkusa v reviziji (če bi npr. sodišče prve stopnje, kljub dokazani napačnosti izračuna ali pa ob očitni napačnosti izračuna, zavrnilo tožbeni ugovor zoper izračun).
Predlagatelj zmotno meni, da glede postavljenega vprašanja sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Izpodbijani položaj se ujema s primerjanimi zadevami, ki jih je že obravnavano Vrhovno sodišče, saj je tožnik, kot to v predlogu navaja stranski intervenient, že v tožbi postavil zahtevke za plačilo odškodnine za vsako izmed oblik škode ter zanje podal tudi določno trditveno podlago. S povišanjem tožbenega zahtevka tako ni zahteval nekaj novega, poleg že obstoječega, temveč le v okviru istega historičnega dogodka in na isti dejanski podlagi zahteval izpolnitev iste odškodninske obveznosti v višjem znesku. Vrednost telesnega ali duševnega trpljenja in strahu ni določena s ceno, zato kriterij presoje ni zgolj nominalna rast cen, temveč jo določi sodišče. Njihovo zastaranje pa se veže na obveznost in ne na posamične preoblikovane zahtevke v okviru iste obveznosti.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - priloge predloga za dopustitev revizije - nepopoln izvod sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Druga toženka svojemu predlogu za dopustitev revizije ni priložila celotnega izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki jo s tem izpodbija, saj manjkata njena 2. in 3. stran. Predloženi izvod te sodbe tako sploh ne vsebuje njenega izreka, temveč le uvod in (ožjo) obrazložitev, zato je predlog druge toženke nepopoln.
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/2, 83/3. ZKme-1 člen 144/7.
dovoljenost revizije - vpis GERK - ni vrednostni spor - vodenje zbirke podatkov - presoja pravne podlage za vpis - ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - niso posledice zavrnitve vpisa GERK
Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom je bilo odločeno le o vpisu GERK-a za zemljišče, to pa ni zadeva, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Iz določb Zakona o kmetijstvu in Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev jasno izhaja, da je vpis GERK zgolj opravilo v zvezi z vodenjem zbirke podatkov, ne pa presoja (zakonitosti) pravne podlage za ta vpis. Izpostavljena vprašanja tako niso pomembna pravna vprašanje, s katerimi bi izkazal dovoljenost revizije.
Revident s svojimi splošnimi navedbami v reviziji ni izkazal, da so zatrjevane okoliščine posledica zavrnitve vpisa GERK, zato tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32/5, 32/6. ZS člen 85. Pravilnik o izdajanju dovoljenj za izvajanje nalog in opravil izvedeništva in ocenjevanja s področja gradbeništva, kmetijstva in gozdarstva člen 7, 13.
razrešitev sodnega cenilca – začasna odredba – pritožba - težko popravljiva škoda ni izkazana – celotno premoženjsko stanje predlagatelja kot upoštevna okoliščina
Četudi bi v obravnavani zadevi pritožnica dejansko izkazala, da ne bo mogla opravljati svojih registriranih dejavnosti oziroma s svojim (cenilskim) delom ne bi mogla pridobiti zadostnih sredstev za preživljanje za čas do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, bi morala še dodatno izkazati, da tudi sicer ne bi mogla nastanek težko popravljive škode oziroma izpada sredstev za preživljanje za čas do pravnomočne odločitve v upravnem sporu nadomestiti npr. iz svojega siceršnjega premoženja.
Po določbah prvega in drugega odstavka 105. a člena ZPP mora biti ob vložitvi predloga za dopustitev revizije plačana sodna taksa in sicer najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila. Posledica neplačila sodne takse je določena v tretjem odstavku istega člena zakona; če sodna taksa v roku ni plačana in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je vloga umaknjena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018681
ZPP člen 214, 214/5, 228, 370, 370/3, 378. OZ člen 83, 239, 239/2. Pravilnik o statusu in prestopih igralcev Mednarodne nogometne federacije (FIFA) člen 1.
pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o igranju nogometa - razlaga pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - sporazumna razveza pogodbe - nogomet - prestop igralca - splošno znana dejstva - dokazovanje - predložitev listine - listina pri drugi osebi - trditveno in dokazno breme
Za zavrnitev tožbenega zahteva v tej zadevi je ključna presoja sodišča, da toženec svojih pogodbenih obveznosti ni kršil, zato je tožnika zavezovala pogodba s tožencem. Tožnikove navedbe, da bi toženec v vsakem primeru moral predati dokumentacijo ne glede na to, ali bi se tožnik nato tudi uspel registrirati, bi bile utemeljene, če med pravdnima strankama ne bi obstajal dogovor, da lahko tožnik prestopi zgolj v obdobju prestopnih rokov.
dopuščena revizija - pogodbena kazen - predpogodba - sklenitev glavne pogodbe - odstop od predpogodbe - poziv za sklenitev glavne pogodbe
V konkretnem primeru je toženka dejansko odklonila sklenitev glavne pogodbe na podlagi izjave, da odstopa od predpogodbe (ki je vsebovala tudi že vse elemente glavne pogodbe), ter da ne more skleniti glavne pogodbe, ker ne more izpolniti pogodbenih obveznosti, to je plačila kupnine. To pomeni, da je na ta način povsem nedvoumno izrazila svojo voljo, da ne želi skleniti glavne pogodbe. Tožnici tako ni bilo treba še posebej pozivati toženko, da naj se sklene glavna pogodba.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, za katerega obstaja dolžnost vrnitve - prodajna pogodba - ničnost - res extra commercium - dolžnost vračila v naravi - načelo prirejenosti postopkov - predhodno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico – zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper sklep, s katerim sodišče na podlagi drugega odstavka 275. člena v zvezi s prvim odstavkom 280. člena ZKP zavrne ugovor zoper obtožnico državnega tožilca kot neutemeljen. Zato je Vrhovno sodišče obdolženčevo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP).
Dolžnost podaje predloga obstaja tudi v procesni situaciji, ko sodišče odloča o načinu izvršitve kazni zapora že s sodbo. Tudi v tem primeru mora obdolženec podati konkretiziran predlog, v katerem mu je prepuščena izbira ene izmed dopustnih alternativnih oblik prestajanja zaporne kazni, v predlogu pa mora tudi obrazložiti objektivne in subjektivne pogoje za določeno obliko nadomestitve. Če takega predloga ob izdaji sodbe ni podal, ga obdolženec oziroma obsojenec lahko vloži tudi kasneje. Le obdolžencu je prepuščeno, da se v okviru zakonskih pogojev odloči za eno od treh možnosti, ne more pa sodišče samo napraviti izbire namesto njega.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008128
KZ-1 člen 308, 308/3.
pripor – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države – zakonski znaki kaznivega dejanja - begosumnost
Ker gre za alternativno določene zakonske znake kaznivega dejanja, kumulativna uresničitev vseh zakonskih znakov ni nujna predpostavka obstoja kaznivega dejanja.
Zgolj dejstvo, da je ena izmed držav obdolženčevega državljanstva (Hrvaška) članica EU, ne pomeni, da pri obdolžencu ne bi mogel obstajati priporni razlog begosumnosti.
ZZZDR člen 57. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih - uveljavljanje višjega deleža - ugovor - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog je bil vložen glede vprašanja ali v primeru, ko sta tožena oba (nekdanja) zunajzakonska partnerja s strani upnika enega izmed njiju, za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od njiju zadošča ugovor oziroma ali bi moralo sodišče druge stopnje v primeru, ko zavzame drugačno procesno in materialno izhodišče kot prvostopenjsko sodišče, torej, da za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od partnerjev zadošča ugovor, tožencema omogočiti dokazovanje dejstev v zvezi z drugačnimi deleži na skupnem premoženju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018643
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1. ZPP člen 337, 337/1, 380, 380/2, 384, 384/4.
povrnitev škode - odgovornost zdravstvene ustanove - porodnišnica - medicinska napaka (zdravniška napaka) - podlage odškodninske odgovornosti - razlika med medicinsko napako in komplikacijo - telesne okvare novorojenčka - porod - oprostitev odgovornosti - razbremenitev zdravstvene organizacije - materialno dokazno breme - pritožba - nova dejstva in dokazi - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje revizije
Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da porodničar ni ravnal nestrokovno, ker se je tožnica rodila v 41 minutah po rojstvu dvojčka A, saj je odločitev za carski rez sprejel v pravilnem trenutku (pred 12.40 uro indikacije za carski rez še ni bilo), ni pa dogajanja v relevantnem časovnem obdobju presojalo celovito, torej ali je porod kot celota (in ne samo do odločitve za carski rez) trajal predolgo, in ob upoštevanju medsebojnega vplivanja posameznih ukrepov ali opustitev in drugih subjektivnih in objektivnih okoliščin. Tudi dejstva, da je šlo za porod dvojčkov, ki predstavlja še dodaten dejavnik tveganja, in da je po medicinski doktrini optimalen čas med njunima rojstvoma 30 minut.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
„Drug tehten razlog“ za določitev pristojnosti drugega sodišča so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Po ustaljeni sodni praksi pa takšnih okoliščin ne predstavlja zgolj strankino subjektivno nezaupanje v sodišče, ki ni utemeljeno na preverljivih objektivnih dejstvih.