Drugi odstavek 13. člena ZUPJS je treba razlagati in uporabiti skupaj z 2. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS.
Zakon v drugem odstavku 13. člena ZUPJS opredeljuje periodični dohodek, ki ga je treba aplicirati na 2. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS in razumeti tudi kot izgubo periodičnega dohodka in njegovo nenadomestitev z drugim periodičnim dohodkom v enakih ali podobnih zneskih. Prenehanje prejemanja periodičnega dohodka torej pomeni, da oseba ne prejema nobenega novega periodičnega dohodka, ki bi pomenil nadomestitev prejšnjega periodičnega dohodka v enakih ali podobnih zneskih in v tem primeru se od dohodka odšteje izgubljeni periodični dohodek.
Navedena razlaga je skladna tudi z načelom pravične razdelitve javnih sredstev, ki ga zasleduje ZUPJS.
Za različno obravnavo upravičencev pri ugotavljanju materialnega položaja glede na to, ali popolnoma izgubijo periodični dohodek ali pa se ta bistveno zmanjša ni razumnega razloga, ker se v obeh primerih materialni položaj upravičencev občutno poslabša. Zato bi različna obravnava lahko pomenila kršitev ustavne pravice do enakega obravnavanja iz 14. člena Ustave RS.
ZPP člen 213, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 110.
sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - izvedba dokazov - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica delavca do zagovora - vnaprej pripravljena odločba
Na nezakonitost odpovedi ne vpliva dejstvo, če je bila izredna odpoved v kratkem času po opravljenem zagovoru tožniku tudi že vročena in bi to lahko kazalo tudi na že v naprej pripravljeno odpoved. Gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi, brez predvidenega posebnega formalnega postopka (razen zagotovitve predhodnega zagovora, pa še to ne v popolnoma vseh primerih). Nikjer ni določeno, da delodajalec že pred zagovorom ne more pripraviti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Še vedno je od delavčevega zagovora lahko odvisno, ali bo prepričal delodajalca, da očitanih kršitev delovnih obveznosti ni storil ali da obstajajo druge okoliščine, ki ne utemeljujejo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da se delodajalec s tem tudi odreče možnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti v času stare pogodbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - navidezni odpovedni razlog
Če je tožena stranka dejansko le spremenila naziv delovnega mesta, vsebina nalog pa je - čeprav v drugi organizacijski enoti - ostala domala enaka, odpovedni razlog kljub spremenjeni sistemizaciji ne more biti utemeljen.
Pravdni stranki sta se s pogodbo dogovorili za način povrnitve vlaganj, zato se splošna pravila OZ in SPZ o neupravičeni obogatitvi in pravilih vračanja ne uporabljajo.
Investitorju je šele s pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja gotovo znano, da lahko začne z gradnjo brez tveganja lastne odgovornosti. Upoštevaje 3. člen ZGO-1 je bila tožnica v obnovitvenem postopku vse do pravnomočne odprave gradbenega dovoljenja v negotovosti glede dovoljenosti gradnje. Tako v tem času tudi ni mogla vedeti, da z že začeto gradnjo ne bo smela nadaljevati in da bodo do takrat nastali izdatki v zvezi z (že izvedeno) gradnjo (stroški nakupa zemljišča, komunalnega prispevka, gradbenih, obrtniških in instalacijskih del...) predstavljali njeno škodo. V primeru uspeha s tožbo v upravnem sporu bi lahko izdano gradbeno dovoljenje ostalo v veljavi in tožnici zatrjevana škoda (morda) sploh ne bi nastala. Zato je tožnica za nastalo škodo dokončno izvedela šele v trenutku vročitve zavrnilne sodbe Upravnega sodišča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - splošne trditve o diskriminaciji in trpinčenju - ponudba nove zaposlitve - vpliv ponudbe nove zaposlitve na zakonitost odpovedi
Gola navedba tožnice o neustreznosti novo ponujenega delovnega mesta v smislu trpinčena (mobinga) je očitno nesklepčna, edina navedba o „diskriminatornih razlogih“ pa povsem splošna in navržena v kontekstu drugih navedb o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi predstavlja le možnost in ne več dolžnosti delodajalca. Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tudi ponudba nove ustrezne zaposlitve, ki bi se kasneje ugotovila kot neustrezna, ne more biti več odločilna za presojo (ne)zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - negativna ocena poskusnega dela - sestava komisije
Kot izhodišče za presojo sodišče ugotavlja, da je naloga komisije za spremljanje poskusnega dela delavca v vsakem primeru le strokovna ocena, ali je delavec med poskusnim delom s svojim delom zadostil utemeljenim pričakovanjem delodajalca. Komisija poda le strokovno oceno delavčevega dela, sicer pa ne odloča o pravicah delavca.
Zgolj zato, ker sta oceno tožničinega poskusnega dela podala le dva člana komisije, tretji pa je bil takrat upravičeno odsoten iz povsem drugih razlogov in neposredno pri oceni na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije ni sodeloval, podana ocena ni bila nezakonita oziroma neveljavna.
ZEKom člen 27. OZ člen 3, 88, 88/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
svoboda urejanja obligacijskih razmerij - odločba regulatornega organa - regulacija cen - telekomunikacijske storitve - predpisana cena - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo izdano v upravnem postopku
Sodišče druge stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je izrek odločb regulatornega organa povsem jasen. Ob takšni ugotovitvi je pravilno tudi nadaljnje stališče, da za presojo vpliva teh odločb na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni odločilno, kako je regulatorni organ te odločbe kasneje tolmačil. Tožena stranka z revizijskim sklicevanjem na posamezne dokaze, ki jih je ponujala v tem postopku, poskuša v resnici izpodbiti dejansko stanje, ki je bilo relevantno za samo izdajo regulatornih odločb, kar bi morala uveljavljati s pravnimi sredstvi v upravnem postopku. Ob tem, ko regulatorni organ cenovnega nadzora v svojih odločbah ni omejil zgolj na segment trga klicev iz notranjega omrežja, takšnega omejenega učinka tožena stranka ne more doseči niti s sklicevanjem, da so odločbo v zožanem smislu upoštevali vsi operaterji pri sklepanju pogodbenih razmerji z drugimi pogodbenimi strankami, niti s sklicevanjem na primerljivo ureditev regulacije v drugih državah EU.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - projektno delo - delo na črno - revizijski preizkus
Sodišče je v prvi vrsti ugotovilo, da ima tožnica pri toženi stranki sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas zato, ker je po 1. 1. 2013 pri njej najprej v smislu delovnega razmerja delala brez pisne pogodbe, nato pa nezakonito delala po sklenjeni podjemni pogodbi in se zato šteje, da je bila v delovnem razmerju za nedoločen čas, česar stranki tudi kasneje s sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi za določen čas nista mogli spremeniti. Tega pravnega zaključka tožena stranka v reviziji ne izpodbija in že zato glede odločitve sodišč druge in prve stopnje revizija ne more biti utemeljena.
Ne glede na to, da sta predmet spora dokončna odločba tožene stranke in sklep njenega Javnega jamstvenega in preživninskega sklada, gre v tej zadevi dejansko za premoženjski spor o pravicah tožnika iz delovnega razmerja, glede katerih tožnik ni izrecno opredelil vrednosti spora oziroma ni izkazal, da njihova vrednost presega 40.000,00 EUR. Prav tako ni izkazal, da bi v tej zadevi uveljavljal dopustitev revizije, oziroma da bi v smislu določb ZPP sodišče revizijo dopustilo. Zato revizija ni dovoljena.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - pogodba o zastopanju
Glede na dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano, je pravilna materialnopravna presoja, da razmerje med tožnico in toženo stranko ni bilo delovno razmerje, pač pa civilno zastopniško oziroma agencijsko razmerje. Iz dejanskih ugotovitev namreč izhaja, da tožnica ni delala pod nadzorom in po navodilih delodajalca, kar je eden od temeljnih elementov delovnega razmerja.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost - lastninjenje - agencija - napačno navodilo v postopku lastninskega preoblikovanja - nastanek škode
Namen odškodninske odgovornosti je v vzpostavitvi stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo protipravnega ravnanja odgovorne osebe. Tožeča stranka (nasprotno) zahteva povrnitev škode, ki je ne bi utrpela, če bi obveljalo protipravno stanje in bi bili nepremičnini še naprej vključeni v njen program lastninskega preoblikovanja. Navedeno pomeni, da med premoženjem, ki bi ga tožeča stranka imela, če zatrjevanega škodnega ravnanja prvotoženke (protipravna zahteva za vključitev nepremičnin v program lastninskega preoblikovanja) ne bi bilo, in premoženjem, ki ga ima tožeča stranka sedaj, ni nobene razlike in zatorej tožeči stranki škoda ni nastala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0018611
ZPP člen 106, 106/1, 106/2, 108, 108/6, 335, 336, 343, 343/3. ZNP člen 37. ZMZPP člen 109, 109/3, 111.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - ugovor - nepopolna vloga - obvezne sestavine pritožbe - priloge - listine - število predloženih vlog ali prilog - poziv za predložitev - umik priloge k vlogi - zavrženje vloge - razlaga zakona - prekomeren poseg
PO stališču pritožbenega sodišča ustavno skladna razlaga narekuje takšno razlago določbe šestega odstavka 108. člena ZPP, da se priloga, ki tudi po pozivu sodišča ni priložena v zadostnem številu izvodov, šteje za umaknjeno, medtem ko sodišče vloge, h kateri je ta priloga priložena, zgolj zaradi pomanjkljivosti (tj. nezadostnega števila izvodov priloge) ne zavrže.
ZPP člen 99, 189, 190, 191, 191/1-2, 196, 202, 202/1. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - sosporniška intervencija - sosporništvo - formalno sosporništvo - negatorna tožba - varStvo lastninske pravice
V konkretnem primeru predpostavka za uporabo določbe prvega odstavka 202. člena ZPP, da je sosporniški intervenient lahko le potencialni enotni sospornik, ni izpolnjena. Med A.A. in D.A. ni nobenega materialnopravnega razmerja glede predmeta spora, še posebej ne takega, ki bi ga bilo treba rešiti za oba enako: stanovanje je pred pričetkom pravde postalo izključna last D.A., zato A.A. nima (več) negatornega zahtevka iz 99. člena SPZ, saj je ta namenjen varstvu lastninske pravice. Njuno sosporništvo je zgolj formalno.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 367/4, 377, 443, 443/1.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - spor majhne vrednosti - nepopolna vloga - priloge - izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagana dopustitev revizije v sporu majhne vrednosti je nedovoljena.
ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3. KZ člen 111, 111/1-5, 112, 112/6, 159, 159/1, 159/2.
kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja – pripravljalno dejanje – zastaranje kazenskega pregona – neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela
Izvršitveni ravnanji po drugem odstavku 159. člena KZ sta dajanje primerkov avtorskega dela v promet oz. ponujanje teh primerov javnosti z namenom dajanja v promet. S tem, ko je obdolženec uspešno prodal zgolj 650 razglednic po 100 SIT, ni uresničil namena pridobiti si večjo premoženjsko korist, ki je v kritičnem obdobju znašala 661.450,00 SIT.
Glede drugega izvršitvenega ravnanja „ponujanja javnosti“ pa je razvidno, da glede preostanka (neprodanih) razglednic nikjer iz izreka sodbe niti iz obrazložitve ne izhaja, da je katerokoli izmed razglednic že ponujal v prodajo, zato se javnost niti ni mogla seznaniti o tem, kolikšno število razglednic ima obdolženec še na voljo v svojem skladišču, prav tako se ni seznanila s številom motivov, ki so še na voljo. S tem je obdolženčevo ravnanje ostalo na ravni pripravljalnih dejanj in ne more biti inkriminirano po drugem odstavku 159. člena ZKP.
SPZ člen 92, 92/1, 105. ZPP člen 13, 13/1, 190, 339, 339/2-14. ZVEtL člen 25, 25/1.
dopuščena revizija - reivindikacijska tožba - izpraznitev in izročitev nepremičnine - kurilnica - dogovor o souporabi - pravna narava pogodbenega določila - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - posamezni skupni del - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljivosti sodbe - nejasnost razlogov - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - postopek vzpostavitve etažne lastnine - odtujitev stvari o kateri teče pravda - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava v sodbi sodišča druge stopnje pri presoji pravne narave pogodbenega določila o „trajni souporabi“ spornega prostora, ki je predmet tožbenega zahtevka, in pravnih posledic tega dogovora ter glede nejasnosti razlogov v sodbi sodišča druge stopnje v delu, kjer sodišče govori o nedopustni spremembi lastninskega režima stavbe.
zahteva za varstvo zakonitosti – dopustnost – pogoj za vložitev zahteve – izčrpanje pravnih sredstev
Z določbo petega odstavka 420. člena ZKP je zakon uveljavil tako imenovani pogoj izčrpanja pravnega sredstva, ki mora biti izčrpano tako formalno kot materialno, to je vsebinsko. Pomeni, da mora vlagatelj kršitve, ki jih uveljavlja v zahtevi za varstvo zakonitosti konkretizirati in jih ustrezno obrazložiti že v postopku z rednim pravnim sredstvom, to je pritožbo.
V obravnavanem primeru iz podatkov sodnega spisa ni razvidno, da bi vložnik zoper prvostopenjsko sodbo vložil redno pravno sredstvo, to je pritožbo. Ker zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil vložnik ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka 420. člena ZKP (izčrpanje pravnega sredstva), jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.
dopuščena revizija - zemljiška knjiga - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - izbrisna tožba - lastninska pravica v pričakovanju - varstvo lastninske pravice - zloraba procesnih pravic - pasivnost tožene stranke - zloraba instituta zamudne sodbe
Sodišči prve in druge stopnje imata prav, da je praviloma vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena (4. točka tretjega odstavka 243. člena ZZK-1). Spregledata pa, da gre v obravnavanem primeru za izjemne okoliščine, ko tožnik zatrjuje, da je bila že tožba s strani drugega toženca vložena fiktivno z namenom obiti prisilne predpise in da je bila tudi pasivnost toženca, ki na tožbo ni odgovoril, storjena z namenom zlorabe.
Sodišči prve in druge stopnje sta s tem, ko sta tožniku odrekli možnost vložitve izbrisne tožbe onemogočili učinkovito varstvo njegove lastninske pravice. Po ustaljeni presoji Ustavnega in Vrhovnega sodišča pravica do zasebne lastnine oziroma njeno varstvo ne obsega le obstoječe lastnine, ampak tudi zahtevke v zvezi s takoimenovanimi pričakovalnimi pravicami (glej na primer odločbi Up-591/10 in II Ips 78/2010). Sodišči bi morali opraviti vrednostno tehtanje pomena nasproti si stoječih pravic tožnika in tožencev na način, da pri izvrševanju pravice enega ne bi prišlo do prekomernega posega v pravico drugega. V obravnavanem primeru, ko tožnik zatrjuje, da sta toženca ravnala naklepno z nedovoljenim namenom pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, je pravilna presoja, da je treba dati prednost varstvu tožnikove lastninske pravice. Po oceni revizijskega sodišča bi zato sodišči prve in druge stopnje tožnikovo izbrisno tožbo morali obravnavati po prvem odstavku 243. člena ZZK-1.