• Najdi
  • 1
  • od 11
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sodba XI Ips 40456/2016-45
    27.10.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008141
    ZKP člen 201, 201/1-3.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pripor – opis kaznivega dejanja – pravna opredelitev dejanja – ponovitvena nevarnost
    V opisu dejanja, navedenem v sklepu dežurnega preiskovalnega sodnika, so zakonski znaki kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena ZKP konkretizirani v zadostni meri; v opisu dejanja so konkretno in določno opisana obdolženčeva dejanja, ki so tudi časovno in krajevno opredeljena ter občutja oškodovanke pri obravnavanih dejanjih. Pri pravni kvalifikaciji in obstoju zakonskih znakov kaznivega dejanja gre za vprašanja, ki jih sodišče ugotavlja šele v nadaljnjih fazah kazenskega postopka, za odreditev pripora pa zadošča, da sodišče ugotovi, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na kar največjo stopnjo verjetnosti, da naj bi obdolženec storil očitano dejanje.
  • 2.
    VSRS Sodba I Ips 2929/2010-554
    27.10.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2008144
    ZKP člen 129, 129/1, 215, 215/2, 217, 219, 219a, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-4, 372-5, 501. KZ člen 25, 96, 96/2, 111, 111/1-3, 112, 112/6, 217, 217/1, 217/2, 256, 256/1. KZ-1 člen 7, 54. URS člen 22, 37.
    bistvene kršitve določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona - nedovoljen dokaz – hišna preiskava – zaseg predmetov – pravica do zasebnosti – komunikacijska zasebnost – presoja pritožbenih navedb - protispisnost - zakonski znaki kaznivega dejanja – sostorilstvo - objektivni element sostorilstva - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - subjektivni element sostorilstva – nadaljevano kaznivo dejanje – eno kaznivo dejanje – enovito kaznivo dejanje – zastaranje kazenskega pregona – premoženjska škoda – odvzem premoženjske koristi – časovna veljavnost kazenskega zakona – milejši zakon - goljufija
    Obdolženca, ki odločilno prispeva k storitvi kaznivega dejanja, oziroma je bil njegov prispevek že v času skupnega načrtovanja potreben za uspešno izvedbo skupnega načrta, je šteti za storilca.

    Če gre v ravnanju obdolženca prepoznati tolikšno homogenost ravnanja, da delitev na posamezna kazniva dejanja v okviru posamičnih plačilnih nalogov ne ustreza dejanski življenjski situaciji, gre za enovito kaznivo dejanje goljufije.

    S tem trenutkom, ko se je premoženje oškodovane družbe zmanjšalo in s svojimi denarnimi sredstvi ni mogla več razpolagati, nastane premoženjska škoda.

    Besedilo določbe 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ne dopušča uveljavljanja nasprotja med izrekom sodbe in listinami spisa.

    Komu se premoženjska korist v določeni višini odvzame, je sodišče dolžno v izreku sodne odločbe izrecno navesti in v obrazložitvi svojo odločitev natančno pojasniti.

    Z izvedbo hišne preiskave se posega v zasebnost uporabnikov stanovanja oziroma uporabnikov posameznih prostorov v stanovanju, zato je odločilno, da so slednji o izvedbi obveščeni in jim je dana možnost, da so pri hišni preiskavi navzoči. Vrhovno sodišče je že presodilo, da se podatek o lastniku stanovanja uporablja za identifikacijo stanovanja v večstanovanjski hiši, ne pa zato, da bi omejil krog upravičencev iz 36. člena Ustave in drugega odstavka 215. člena ZKP.

    Če se predmeti, ki naj bi se našli pri hišni preiskavi, kasneje ne najdejo, to ne more biti razlog za nezakonitost tega preiskovalnega dejanja.

    Ker v času izvedbe preiskovalnih opravil v obravnavani zadevi določba 219.a člena ZKP še ni veljala, slednja ne more predstavljati merila za presojo zakonitosti preiskave zaseženih računalnikov ter optičnih nosilcev podatkov. Ključni ustavnopravni test za presojo, ali določena komunikacija uživa varstvo iz 37. člena Ustave, je upravičeno pričakovanje zasebnosti.

    Če je preiskovalni sodnik v času odreditve hišne preiskave seznanjen z dejstvom, da bodo policisti pri hišni preiskavi zasegli računalnik oziroma računalnike, pregledali vsebino le-teh in iskali komunikacijske podatke, kršitev 37. člena URS ni podana (Up-540/11).
  • 3.
    VSRS Sodba X Ips 427/2014
    27.10.2016
    DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VS1015832
    ZUS-1 člen 20, 20/1, 20/3, 83, 83/2-1, 85, 85/2, 92. ZDDV-1 člen 62, 63. Pravilnik o ravnanju z odpadki člen 20.
    dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - pravica do odbitka vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti - odpadne kovine - subjektivni element kot razlog za zavrnitev odbitka - utečena poslovna praksa davčnega zavezanca - odstop od utečene poslovne prakse - razumni razlogi za odstop od utečene poslovne prakse - sprememba pravne podlage odločitve - pravica do izjave zaradi spremenjene pravne podlage - nova dejstva
    Subjektivni element (ki je pravni standard, ki določa, kdaj je treba šteti, da je prejemnik računa vedel ali moral vedeti za zlorabo sistema DDV s strani izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta v dobavni verigi) je izkazan, če je ugotovljeno, da je davčni zavezanec prav pri poslovanju s subjekti, ki so neposredno izvedli zlorabo sistema DDV, brez razlogov oziroma brez razumnih razlogov odstopil od svoje siceršnje utečene poslovne prakse. Če namreč zgolj z nedobrovernimi dobavitelji posluje drugače, kot s svojimi ostalimi poslovnimi partnerji, pri tem pa razumno ne pojasni razlogov, zakaj je prav v teh primerih odstopil od svoje poslovne prakse, ima tak davčni zavezanec običajno tudi resničen subjektivni odnos do zlorabe sistema DDV. V obravnavanem primeru gre prav za tak položaj.
  • 4.
    VSRS Sklep X Ips 318/2016
    27.10.2016
    UPRAVNI SPOR - DAVKI
    VS1015901
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
    dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih dohodkov
    Tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

    Z nekonkretizirano navedbo revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način.
  • 5.
    VSRS Sklep I Up 162/2016
    27.10.2016
    UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1015898
    ZUS-1 člen 34, 34/2.
    mednarodna zaščita – umik tožbe pred pravnomočnostjo odločbe – razveljavitev sodbe prve stopnje – ustavitev postopka
    V obravnavanem primeru so tožniki tožbo umaknili pred odločitvijo Vrhovnega sodišča o pritožbi tožene stranke zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje, torej pred pravnomočnostjo s tožbo izpodbijane odločbe. Glede na umik tožbe pred pravnomočnostjo odločbe je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
  • 6.
    VSRS sodba II Ips 89/2015
    27.10.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS0018615
    OZ člen 103, 111, 239, 239/2. ZZK-1 člen 243.
    kreditna pogodba - obročno plačilo - neizpolnitev pogodbe - razveza pogodbe - odstop od pogodbe - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - hipoteka - zastavna pravica na nepremičnini - prenehanje hipoteke - izbris hipoteke - vrnitev danega
    V konkretnem primeru je pogodba predstavljala trajajočo obveznost, kjer so obroki kredita zapadali periodično, kar pomeni, da je toženka odstopila le od neizpolnjenega dela pogodbe (z učinkom za naprej - ex nunc).
  • 7.
    VSRS Sodba I Ips 7532/2014-53
    27.10.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008140
    ZKP člen 285c, 285c/1, 285c/2. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravna opredelitev dejanja – priznanje krivde
    Ker sodišče v izpodbijani pravnomočni sodbi obsojenca in pravno osebo ni obsodilo za neko drugo kaznivo dejanje, ki ne bi izhajalo iz dejanskega opisa kaznivega dejanja, ni moč govoriti o tem, da naj bi sodišče ravnalo v škodo obsojenca in pravne osebe. Sodišče je izhajalo iz dejanskega stanja, navedenega v opisu dejanja v obtožnem predlogu in je v okviru istega kazenskega predpisa ugotovilo, da opis dejanja v obtožnem predlogu opisuje 12 kaznivih dejanj po drugem in prvem odstavku 196. člena KZ-1 in ne eno kaznivo dejanje, kot je dejanje opredelila pravno državna tožilka.

    Vsebina in teža očitka, ki ga sodba izraža je popolnoma enaka kot v opisu dejanja v obtožnem predlogu, saj je pravna opredelitev posledica opisa dejanja v obtožbi.
  • 8.
    VSRS sodba II Ips 210/2016
    27.10.2016
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018620
    ZZZDR člen 81. ZPP člen 316.
    razveza zakonske zveze - preživljanje zakonca - zmožnosti preživninskega upravičenca - pripoznava tožbenega zahtevka
    Odločitev o zavrnitvi preživninskega zahtevka za razvezanega zakonca temelji na ugotovitvi, da toženka s skrbjo za otroke in gospodinjstvo ni v večji meri (kot tožnik) prispevala k družinski skupnosti, saj so to delo opravljale gospodinjske pomočnice, ter da se je posvečala izobraževanju, zaradi česar so bile njene zaposlitvene možnosti po razpadu življenjske skupnosti s tožnikom, večje kot pred njenim nastankom. Izpodbijana odločitev upošteva, da je toženka delovno in pridobitno sposobna in da po razpadu življenjske skupnosti s tožnikom dela ni intenzivno iskala, niti ni bila pripravljena sprejeti vsakega dela. Ob takem dejanskem izhodišču je izpodbijana odločitev ob prej navedenih materialno pravnih izhodiščih pravilna. Prvenstveno je namreč vsak, ki je delovno sposoben (upoštevaje starost, izobrazbo in zdravje), sam dolžan poskrbeti za svoje preživljanje
  • 9.
    VSRS Sklep I Up 243/2016
    27.10.2016
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00012177
    ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
    mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje pritožbe
    Tožniki so samovoljno zapustili azilni dom in se vanj niso vrnili. S to zapustitvijo azilnega doma so s konkludentnim ravnanjem pokazali, da nimajo interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki so jo izpodbijali s tožbo, o kateri je odločilo sodišče prve stopnje, očitno ne posega več v njihove pravice, ki so jih uveljavljali v prošnji za mednarodno zaščito.
  • 10.
    VSRS Sklep II DoR 199/2016
    27.10.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018713
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZASP člen 3, 3/2, 130, 130/1.
    dopuščena revizija - varstvo avtorske pravice - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - fonogram, izdan v komercialne namene - pravica do nadomestila
    Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj oziroma s čim pridobi posnetek oziroma zapis zvoka status fonograma, izdanega za komercialne namene, s čimer ob njegovi priobčitvi javnosti za uporabnika nastane dolžnost plačila, za imetnike avtorskih sorodnih pravic na fonogramih pa pravica zaračunavanja nadomestila iz prvega odstavka 130. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
  • 11.
    VSRS Sklep X Ips 308/2016
    27.10.2016
    UPRAVNI SPOR
    VS1015960
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZOdvT člen 13.
    dovoljenost revizije - stroški postopka - neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje ni izkazana
    Neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča lahko revident uveljavlja le glede pomembnega pravnega vprašanja, od katerega je odvisna odločitev v zadevi. Revident mora zato najprej konkretno izpostaviti pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, šele nato pa je mogoča presoja zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje glede izpostavljenega vprašanja. V tem primeru mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z drugimi odločbami sodišča prve stopnje, s katerimi utemeljuje neenotnost sodne prakse glede vprašanja, o katerem se Vrhovno sodišče še ni izreklo
  • 12.
    VSRS Sklep I Ips 48523/2015-16
    27.10.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008137
    ZKP člen 421, 421/1, 421/3, 559.
    zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
    Če je upravičenec pravico vložiti izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo že realiziral, ponovna vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper isto sodbo ni dovoljena.
  • 13.
    VSRS Sklep X Ips 246/2016
    27.10.2016
    UPRAVNI SPOR
    VS1015824
    ZUS-1 člen 83, 83/3.
    odpravljen upravni akt - dovoljenost revizije - pravni interes
    V tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.
  • 14.
    VSRS Sodba XI Ips 38762/2016
    27.10.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008150
    ZKP člen 201, 201/1-1, 523, 525.
    postopek za izročitev obdolžencev – začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor – odločba države prosilke - begosumnost
    V postopku izročitve tujega državljana se sme pripor praviloma odrediti le, če je država prosilka po diplomatski poti podala formalno popolno prošnjo v skladu s 523. členom ZKP ter izkazala hkrati katerega izmed pripornih razlogov iz 201. člena ZKP. Le izjemoma sme policija tujcu odvzeti prostost, sodišče pa odrediti pripor, še preden prispe na sodišče formalna prošnja za izročitev. Gre za tako imenovani začasni izročitveni pripor, ki ga je dopustno odrediti v nujnih primerih, ko je nevarno, da bi tujec pobegnil ali se skril. Po določbi 525. člena ZKP v takšnem primeru zadostuje, da država prosilka prošnjo za izročitev poda na kakršenkoli način, mora pa v prošnji navesti podatke za ugotovitev tujčeve istovetnosti, naravo in označbo kaznivega dejanja, številko odločbe, ter datum, kraj in naslov tujega organa, ki je odredil pripor, in izjavo, da bo izročitev zaprošena po redni poti.
  • 15.
    VSRS Sodba I Ips 24629/2010-256
    27.10.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2008146
    KZ člen 217, 217/1, 217/2, 252, 252/1, 252/2, 252/3.
    kršitev kazenskega zakona – goljufija - pranje denarja – poskus – dokončano kaznivo dejanje
    Poskus kaznivega dejanja pranja denarja je izenačen z dokončnim kaznivim dejanjem. Obsojenec je z goljufijo nezakonito pridobljen denar razdelil na manjše zneske in jih v zelo kratkem časovnem obdobju nakazoval med računi različnih bank, na koncu pa je denar končal na njegovem transakcijskem računu in na transakcijskem računu gospodarske družbe, v kateri je bil prokurist.
  • 16.
    VSRS Sklep I R 110/2016
    27.10.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018731
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poznanstvo med zakonito zastopnico stranke v postopku in sodniki pristojnega sodišča
    Zgolj okoliščina, da je zakonita zastopnica mladoletnega toženca kot pripravnica zaposlena v pisarni odvetnika, ki ima sedež v Ajdovščini, ter pri stvarno in krajevno pristojnem Okrožnem sodišču v Novi Gorici zastopa stranke, toženčeva zakonita zastopnica pa je pri tem sodišču opravljala sodno pripravništvo, ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.
  • 17.
    VSRS Sodba I Ips 32239/2013
    27.10.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008149
    ZKP člen 18, 18/2, 371, 371/1-8. URS člen 35, 36.
    bistvene kršitve določb postopka - nedovoljeni dokazi - koncept upravičenega pričakovanja zasebnosti - varstvo lastninske pravice - kolizija med ustavnima pravicama do zasebnosti in zasebne lastnine
    Pravica do zasebnosti je omejena s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava (tretji odstavek 15. člena). Odgovor na vprašanje, kdaj je zasebnosti treba zagotoviti pravno varstvo, nudi tako imenovani koncept razumno pričakovane zasebnosti. Po njem je pričakovanje zasebnosti tako v prostorskem kot tudi v funkcionalnem (vsebinskem) pogledu na tistem, kar oseba skuša ohraniti kot zasebno, lahko predmet varstva, dokler bo posameznik tako pričakovanje izrazil na navzven zaznaven način in če bo to pričakovanje objektivno opravičljivo. Tako pričakovanje ni objektivno opravičljivo takrat, kadar stoji posameznikovi pravici do zasebnosti nasproti druga ustavno varovana pravica, ki ji je treba dati prednost ob upoštevanju načela sorazmernosti.

    Vstop oškodovancev v prostore, ki jih je imel v posesti obsojenec, predstavlja poseg v njegovo pravico do zasebnosti, vendar pa je omejitev te obsojenčeve pravice v konkretnem primeru ustavno dopustna. Oškodovanca v nepremičnino nista vstopila z namenom, da bi posegla v zasebnost obsojenca, ki se jima je izmikal in se ni odzival na njune pozive, temveč zato, da bi odvrnila neposredno grozečo škodo na njuni nepremičnini, ki bi nastala z odklopom električne energije ter (ob drugem vstopu, ko sta našla prepovedano drogo) z namenom, da preverita, od kod nenavaden zvok, ki se je pojavil, kljub mirovanju električnega števca.
  • 18.
    VSRS Sklep II DoR 207/2016
    27.10.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018669
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 105.
    dopuščena revizija - dejansko stanje - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - pravica do odkupa nepremičnina - sočasnost izpolnitve - odstop od pogodbe
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - ali je sodišče druge stopnje v nasprotju z določbami Zakona o pravdnem postopku svojo odločitev oprlo na drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, in

    - ali so bile v tej zadevi pravilno uporabljene določbe 105. člena Obligacijskega zakonika.
  • 19.
    VSRS Sodba XI Ips 40885/2016-98
    27.10.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008135
    ZKP člen 148, 148/6, 201, 201/1-3, 371, 371/1-8.
    pripor – ponovitvena nevarnost – umor – uradni zaznamek – nedovoljen dokaz
    Samoprijava kaznivega dejanja, ki ni posledica kakršnekoli policijske prisile, ni nedovoljen dokaz.
  • 20.
    VSRS Sklep X Ips 294/2015
    27.10.2016
    UPRAVNI SPOR – URBANIZEM - GRADBENIŠTVO
    VS1015850
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 107. Uredba o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje člen 2, 2/1-1.
    dovoljenost revizije - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vprašanje razlage zakonske določbe - jasno besedilo - zelo hude posledice niso konkretizirane
    Odgovor na revidentovo vprašanje dajeta že 107. člen ZGO-1 in prva alineja prvega odstavka 2. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje, ki določata, da se bruto tlorisna površina, katere del je tudi bruto etažna površina, računa po standardu SIST ISO 9836, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
  • 1
  • od 11
  • >
  • >>