CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057861
ZPP člen 284, 284/2, 285, 286, 286/4. OZ člen 198. SPZ člen 92.
reivindikacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – materialno procesno vodstvo – prvi narok za glavno obravnavo
Ker sodna praksa pojem koristi v smislu 219. člena ZOR oziroma 198. člena OZ razlaga široko, se zato ni treba spuščati v vprašanje, ali je toženi ves čas uporabljal stvar ali ne, je pa pomembno ali bi se lahko s stvarjo okoristil.
ZD člen 104, 132, 146, 163, 228, 228/2. ZD 1965 člen 25, 25/2. ZDen člen 78, 78/1.
obseg zapuščine - denacionalizirano premoženje - vstopna pravica - dedna pravica - vračunanje daril v dedni delež - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedne izjave in dednopravne pogodbe, podane oz. sklenjene do izdaje odločbe o denacionalizaciji - vstopna pravica posvojenca dediča
Določba 78. člena Zakona o denacionalizaciji, ki v prvem odstavku določa, da se uvede dedovanje po umrlem glede denacionaliziranega premoženja z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, v drugem odstavku pa določa, da pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v tem postopku preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, je najmanj nejasna. V tej določbi sta določena dva različna dogodka, ki povzročita uvedbo dedovanja in prehod zapuščine na dediče. Ni dvoma, da je ta ureditev o prehodu zapuščine na dediče drugačna od ureditve v Zakonu o dedovanju.
Kakšna mora biti vsebina zemljiškoknjižnega dovolila, da je veljavna, se presoja po stvarnem pravu, ki se je prav glede zemljiškoknjižnega dovolila pri nas v preteklosti zelo spreminjalo. V času, ko se je civilno pravo opiralo še na avstrijski pravni sistem, je bila obvezna intabulacijska klavzula. V letu 1995 je Zakon o zemljiški knjigi opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo in se zadovoljil z overitvijo podpisa zemljiškoknjižnega prednika na pogodbi, ki je podlaga za nastanek zemljiškoknjižne spremembe. Šele Stvarnopravni zakonik, ki je začel veljati 1.1.2003, je kot materialnopravni predpis ponovno uvedel zemljiškoknjižno dovolilo v strogi oblični formi kot pogoj za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1, 35, 35/1. ZPP člen 105a, 105a/3.
nastanek taksne obveznosti – predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – izterjava sodne takse – izvršljivost plačilnega naloga – domneva umika
Na izterjavo sodne takse v skladu s 35. členom ZST-1 učinkuje le zaprosilo za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse po drugem zakonu in ne po ZST-1.
sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – nepravnomočen sklep
Stališče, da se v primeru, ko se predlaga vpis sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, tak predlog pošlje takoj po izdaji sklepa o zavarovanju in ne šele po pravnomočnosti tega sklepa, zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi vpisa, je pravilno. To sledi iz besedila določbe 7. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki ne pogojuje vpisa take odločbe s pravnomočnostjo sklepa, kot je predpisano pri sklepu, izdanem v postopku izvršbe na nepremičnino oziroma v stečajnem postopku, s katerim je sodišče, ki je izdalo ta sklep, odredilo vpis lastninske pravice v korist kupca.
Naročnik „adaptacije in prenove gradbenega objekta za proizvodnjo“ ni razbremenjen dolžnosti, da zagotovi ustrezno varnost naročenih del. Izvajalec del sicer odgovarja za svoje delavce, vendar pa to ne pomeni, da sme naročnik del pri naročanju konkretnih opravil preskočiti z osnovno pogodbo določeno osebno komunikacijsko in hierarhično raven. Kakršnakoli dodatna ali specifična dela je treba naročiti pri isti osebi, ki je sodelovala pri sklepanju osnovne pogodbe in se dogovarjala o njeni konkretni vsebini.
Opisna navedba nepremičnine v sklepu (garaža, ki se nahaja v garažnem poslopju ob hiši A. št. 16) ne izpolnjuje zahteve po nedvoumni identifikaciji nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis in ne omogoča ugodilne odločitve. Zemljiškoknjižna sodnica je ob uporabi prvega odstavka 31. člena ZZK-1 pravilno zavrnila ugovor zoper sklep sodniške pomočnice, da se vpis pri predlagani nepremičnini parc. št. 325/199 k.o. P. ne dovoli.
Sodišče za začasnega skrbnika zapuščine imenuje osebo, ki je za to primerna in ki lahko za zapuščino skrbi v interesu vseh dedičev. Začasni skrbnik zapuščine je lahko tudi eden od dedičev, pod pogojem, da je nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Po oceni pritožbenega sodišča oseba, ki jo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu določilo za skrbnika zapuščine, izpolnjuje navedene kriterije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0069981
OZ člen 125, 125/1. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 226, 226/3.
zastopnik družbe – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – škodljiva pogodba
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za obe pogodbeni stranki. Dejanja organov vodenja, tudi škodna, neposredno zavezujejo družbo. Pogodba, ki jo je sklenil v imenu družbe korporacijski zastopnik v mejah svojih pooblastil, je veljavno sklenjena, tudi če je zastopnik prekoračil morebitne notranje omejitve za zastopanje. Ob uporabi splošnih pravil obligacijskega prava o neveljavnosti pogodb pa iz toženkinih trditev ne izhaja zaključek, da bi šlo za fiktivno oziroma neobstoječo ali neveljavno pogodbo.
Če delo na projektu spada med dela in naloge delovnega mesta tožnika kot direktorja tožene stranke, ki se opravlja v okviru delovnega časa, mu za to delo dodatno plačilo ne gre.
priposestvovanje – zakonita in dobroverna posest – opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neskrbnost pri pravno poslovnih prenosih lastninske pravice
Četudi bi se v tej pravdi izkazalo, da je ustno pogodbo sklenil, tožnik ne bi mogel uspeti z zahtevkom. Vednost tožnika, da ustna pogodba ne zadošča, temveč je potrebno takšno (sicer sporno) pogodbeno razmerje tudi knjižno urediti, več kot desetletje dolga doba od sklenitve pogodbe do smrti darovalke in ostale zgoraj navedene okoliščine, ki ne potrjujejo tožnikovih navedb o ovirah za vknjižbo, ki bi bile izven njegove sfere, temveč nasprotno, kažejo kvečjemu na njegov malomaren odnos, izključujejo opravičljivo zmoto glede obstoja vseh pogojev za pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah s priposestvovanjem.
ZPP člen 18, 18/1, 19, 19/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – upravni spor - upravni akt
Sklep, s katerim je tožena stranka, natančneje njen občinski svet, soglašala, da se investitorju novega smučišča B. ustanovi stavbna in služnostna pravica in da se v ta namen začnejo vsi potrebni postopki, ki bodo omogočali ustanovitev teh stvarnih pravic, ni upravni akt v smislu citirane določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja občine, s katerim upravlja s stvarnim premoženjem v okviru ZSPDSLS.
ZST člen 4, 25, 29, 34, 34/6. ZST–1 člen 39. ZPP člen 105a.
stroški postopka - sodna taksa - prehodne določbe ZST-1 - uporaba ZST-1 - odmera višine sodne takse po zst
Takse se v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZST-1 do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, to je po prej veljavnem ZST. Vendar pa to velja le glede vprašanja odmere višine sodne takse, ne pa tudi sicer ostalih – predvsem postopkovnih določb v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse in nadaljnjega postopka, ki teče v primeru, ko taksa ni plačana.
obrazložitev sodbe – izvedba dokaza z izvedencem kljub prepozno založenem predujmu
Sodišču prve stopnje se v obrazložitvi sodbe ni potrebno opredeljevati o posameznih procesnih ugovorih strank med postopkom, torej tudi ne o ugovoru, da določenega dokaza ne bi smelo izvesti zaradi prepozno založenega predujma.
Ko je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem medicinske stroke kljub prepozno založenemu predujmu, ni kršilo določbe 3. odstavka 153. člena ZPP, po kateri sodišče opusti izvedbo dokaza, če predujem za njegovo izvedbo ni založen v roku.
ZPP člen 213, 213/2. ZIZ člen 257, 257/1, 257/2, 270.
zavarovanje s predhodno odredbo
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve.
Da ni bila zmožna prisostvovati obravnavi, potrdi že tožnica v svoji izpovedbi, njeno nezmožnost pa nedvoumno potrdi tudi zdravnica v citiranih izjavah, ko kot vzrok navede depresijo in anksioznost tožnice z aktualnim poslabšanjem. Po oceni pritožbenega sodišča je prestrogo stališče sodišča prve stopnje, ki ga zavzame v izpodbijanem sklepu, da bi lahko ugotovilo upravičenost izostanka z naroka tožnice le z mnenjem izvedenca psihiatrične stroke.
pogoji za vpis – potrdilo o namenski rabi zemljišča – priloga – zakonita predkupna pravica
Zakonito predkupno pravico predpisujejo tudi drugi zakoni in za konkreten primer je to Zakon o ohranjanju narave, ki v šestem odstavku 84. člena določa, da je lokalna skupnost predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč na zavarovanih območjih, za katere je sprejela akt o zavarovanju.
Pritožnica pravilno opozarja, da je prijavo upnik vložil po pooblaščenki, univerzitetni diplomirani pravnici z opravljenim pravniškim državnim izpitom (prim. pooblastilo, priloženo k prijavi upnice A. d.d.). Zato sodišče ni imelo razloga za izdajo sklepa v smislu prvega odstavka 88. člena ZPP niti za zavrženje prijave po določilu tretjega odstavka 88. člena ZPP.
Pritožnik U. je prijavo vložil po svojem statutarnem zastopniku. Statutarni zastopniki so tisti zastopniki, ki upravičenje za zastopanje pridobijo z imenovanjem na funkcijo, za katero statut v skladu z zakonom kot pravno posledico imenovanja določa pridobitev upravičenja za zastopanje pravne osebe. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da omejitve glede kvalifikacij veljajo zgolj za pooblaščence, ne pa tudi za statutarne zastopnike, saj pri njih zastopanje temelji na statutu.
delni odvzem poslovne sposobnosti – opravljanje pravnih poslov
Sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti Centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.
OZ člen 190, 346, 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZPP člen 214, 214/2, 358, 358-5.
terjatev upravnika večstanovanjske hiše – zastaranje – neupravičena obogatitev
Terjatev upravnika na povračilo založenih sredstev od etažnega lastnika ima pravno naravo verzijskega zahtevka. Takšna terjatev ne zapade v plačilo v trimesečnih ali krajših rokih, temveč takrat, ko upravnik plača namesto dolžnika in zato zanj ni možno uporabiti zastaralnega roka iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ. V kolikor bi imel zakonodajalec namen, da vse upravnikove terjatve zastarajo v roku enega leta, bi v določilu 6. točke izpustil besedilo „ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih“, vendar je zakonodajalec enoletni zastaralni rok določil samo za tiste upravnikove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.