Nezadovoljstvo z rezultatom izvedeniškega dela ne more pomeniti pravno odločujočega dejstva, da tožniku ne bi bilo treba plačati za opravljeno izvedeniško delo oziroma doplačati manjkajočega zneska iz predujma.
delni odvzem poslovne sposobnosti – opravljanje pravnih poslov
Sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti Centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.
oprostitev plačila sodne takse - dolžnost dokazovanja premoženjskega stanja stranke
Ni naloga sodišča, da po uradni dolžnosti išče podatke o materialnem stanju stranke iz razpoložljivih mu uradnih evidenc, ki bi utemeljevali taksno oprostitev predlagajoče stranke.
listina o zavezovalnem pravnem poslu – prepis listine
Za listino o zavezovalnem pravnem poslu, ki se priloži zemljiškoknjižnemu dovolilu (in sama po sebi ni podlaga za vknjižbo) zadošča, da je priložena v prepisu. Že ob pravilni razlagi določbe prvega odstavka 36. člena ZZK-1 pred novelo, bi torej moralo zemljiškoknjižno sodišče dovoliti predznambo, če je predlogu za predznambo priložena zasebna listina v overjenem prepisu.
ZPP člen 18, 18/1, 19, 19/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – upravni spor - upravni akt
Sklep, s katerim je tožena stranka, natančneje njen občinski svet, soglašala, da se investitorju novega smučišča B. ustanovi stavbna in služnostna pravica in da se v ta namen začnejo vsi potrebni postopki, ki bodo omogočali ustanovitev teh stvarnih pravic, ni upravni akt v smislu citirane določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja občine, s katerim upravlja s stvarnim premoženjem v okviru ZSPDSLS.
ZST člen 4, 25, 29, 34, 34/6. ZST–1 člen 39. ZPP člen 105a.
stroški postopka - sodna taksa - prehodne določbe ZST-1 - uporaba ZST-1 - odmera višine sodne takse po zst
Takse se v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZST-1 do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, to je po prej veljavnem ZST. Vendar pa to velja le glede vprašanja odmere višine sodne takse, ne pa tudi sicer ostalih – predvsem postopkovnih določb v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse in nadaljnjega postopka, ki teče v primeru, ko taksa ni plačana.
Da ni bila zmožna prisostvovati obravnavi, potrdi že tožnica v svoji izpovedbi, njeno nezmožnost pa nedvoumno potrdi tudi zdravnica v citiranih izjavah, ko kot vzrok navede depresijo in anksioznost tožnice z aktualnim poslabšanjem. Po oceni pritožbenega sodišča je prestrogo stališče sodišča prve stopnje, ki ga zavzame v izpodbijanem sklepu, da bi lahko ugotovilo upravičenost izostanka z naroka tožnice le z mnenjem izvedenca psihiatrične stroke.
Ker v primeru odstopa terjatve tožnici ne gre za isto terjatev, kot v primeru prenosa terjatve na družbo D. d.o.o., uporaba 420. člena OZ ne pride v poštev.
upravnik – pooblastila upravnika – upravljanje poslovnih objektov – upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov
Dejanja upravnika imajo učinek le za etažne lastnike in zato upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov ni dolžan plačevati obveznosti, ki se nanašajo na etažne lastnike, iz lastnih sredstev.
OZ člen 190, 346, 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZPP člen 214, 214/2, 358, 358-5.
terjatev upravnika večstanovanjske hiše – zastaranje – neupravičena obogatitev
Terjatev upravnika na povračilo založenih sredstev od etažnega lastnika ima pravno naravo verzijskega zahtevka. Takšna terjatev ne zapade v plačilo v trimesečnih ali krajših rokih, temveč takrat, ko upravnik plača namesto dolžnika in zato zanj ni možno uporabiti zastaralnega roka iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ. V kolikor bi imel zakonodajalec namen, da vse upravnikove terjatve zastarajo v roku enega leta, bi v določilu 6. točke izpustil besedilo „ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih“, vendar je zakonodajalec enoletni zastaralni rok določil samo za tiste upravnikove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069011
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 229. SPZ člen 33.
motenje posesti – sodna poravnava – ponovno motenje
Sodna poravnava je lahko predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja posesti le v primeru, če se je dolžnik z njo zavezal, da bo v bodoče opustil (se vzdržal) podobnih motilnih ravnanj.
Opisna navedba nepremičnine v sklepu (garaža, ki se nahaja v garažnem poslopju ob hiši A. št. 16) ne izpolnjuje zahteve po nedvoumni identifikaciji nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis in ne omogoča ugodilne odločitve. Zemljiškoknjižna sodnica je ob uporabi prvega odstavka 31. člena ZZK-1 pravilno zavrnila ugovor zoper sklep sodniške pomočnice, da se vpis pri predlagani nepremičnini parc. št. 325/199 k.o. P. ne dovoli.
ZD člen 104, 132, 146, 163, 228, 228/2. ZD 1965 člen 25, 25/2. ZDen člen 78, 78/1.
obseg zapuščine - denacionalizirano premoženje - vstopna pravica - dedna pravica - vračunanje daril v dedni delež - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedne izjave in dednopravne pogodbe, podane oz. sklenjene do izdaje odločbe o denacionalizaciji - vstopna pravica posvojenca dediča
Določba 78. člena Zakona o denacionalizaciji, ki v prvem odstavku določa, da se uvede dedovanje po umrlem glede denacionaliziranega premoženja z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, v drugem odstavku pa določa, da pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v tem postopku preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, je najmanj nejasna. V tej določbi sta določena dva različna dogodka, ki povzročita uvedbo dedovanja in prehod zapuščine na dediče. Ni dvoma, da je ta ureditev o prehodu zapuščine na dediče drugačna od ureditve v Zakonu o dedovanju.
Materialno podlago za odločitev predstavljata določbi 59. in 60. člena ZNNZ, po katerih se postopek za odmero odškodnine za nacionalizirano nepremičnino začne po pravnomočnosti odločbe komisije za nacionalizacijo o ugotovitvi predmeta nacionalizacije. Zoper odločbo o odškodnini ni mogoča pritožba in ne upravni spor, prejšnji lastnik nacionalizirane nepremičnine in občina, v kateri leži nepremičnina, pa lahko zahtevata v tridesetih dneh od vročitve odločbe o odškodnini, da odmeri odškodnino sodišče. O zahtevi za odmero odškodnine odloča okrajno sodišče v nepravdnem postopku. Tožnik je imel možnost, da bi pred sodiščem v nepravdnem postopku terjal drugačno določitev odškodnine v kolikor je smatral, da odmena ne ustreza realni vrednosti zemljišč, nasprotno pa v predmetnem pravdnem postopku ni pa mogoče na novo terjati že določene odškodnine.
Posebna ureditev pobotanja v povezavi s cesijo določa upravičenost dolžnika (tožene stranke), da s prevzemnikom terjatve pobota terjatev, ki jo ima do odstopnika (tožeča stranka).
Po 116.členu ZZK-1 spremembe podatkov o imetniku pravice - fizični osebi v zemljiški knjigi opravijo z avtomatskim prevzemanjem podatkov iz centralnega registra prebivalstva, pri čemer je povezovalni znak EMŠO.
Sodišče za začasnega skrbnika zapuščine imenuje osebo, ki je za to primerna in ki lahko za zapuščino skrbi v interesu vseh dedičev. Začasni skrbnik zapuščine je lahko tudi eden od dedičev, pod pogojem, da je nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Po oceni pritožbenega sodišča oseba, ki jo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu določilo za skrbnika zapuščine, izpolnjuje navedene kriterije.
Določbo tretjega odstavka 1034. člena OZ, ki ureja primer učinka pretrganja zastaranja zoper glavnega dolžnika tudi nasproti poroku, si je razlagati tako, da zastaranje pretrga vsako upnikovo dejanje pred sodiščem ali pristojnim organom zaradi ugotovitve, zavarovanja ali izterjave terjatve glavnega dolžnika.
sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – nepravnomočen sklep
Stališče, da se v primeru, ko se predlaga vpis sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, tak predlog pošlje takoj po izdaji sklepa o zavarovanju in ne šele po pravnomočnosti tega sklepa, zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi vpisa, je pravilno. To sledi iz besedila določbe 7. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki ne pogojuje vpisa take odločbe s pravnomočnostjo sklepa, kot je predpisano pri sklepu, izdanem v postopku izvršbe na nepremičnino oziroma v stečajnem postopku, s katerim je sodišče, ki je izdalo ta sklep, odredilo vpis lastninske pravice v korist kupca.