Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 129, 129/1. ZZdrS člen 43. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22, 22/2.
zdravljenje v tujini - nujno zdravljenje - nujna medicinska pomoč
Zgolj dejstvo, da je tožnica zavarovanka s področja Maribora, ki se je v času pred porodom nahajala na dopustu v Avstriji, in da so številne zavarovanke s tega področja načrtovale porod v Avstriji, kjer so uveljavljale storitev na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja (tako da jim ni bilo treba plačati), še ne zadošča za zaključek, da je zahtevek za povračilo stroškov poroda v tujini neutemeljen. Za presojo utemeljenosti tega zahtevka bi bilo treba ugotoviti, ali je tožnica v Avstriji uveljavljala pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči ali pa se njen porod šteje kot načrtovana zdravstvena storitev v tujini.
Materialno podlago za odločitev predstavljata določbi 59. in 60. člena ZNNZ, po katerih se postopek za odmero odškodnine za nacionalizirano nepremičnino začne po pravnomočnosti odločbe komisije za nacionalizacijo o ugotovitvi predmeta nacionalizacije. Zoper odločbo o odškodnini ni mogoča pritožba in ne upravni spor, prejšnji lastnik nacionalizirane nepremičnine in občina, v kateri leži nepremičnina, pa lahko zahtevata v tridesetih dneh od vročitve odločbe o odškodnini, da odmeri odškodnino sodišče. O zahtevi za odmero odškodnine odloča okrajno sodišče v nepravdnem postopku. Tožnik je imel možnost, da bi pred sodiščem v nepravdnem postopku terjal drugačno določitev odškodnine v kolikor je smatral, da odmena ne ustreza realni vrednosti zemljišč, nasprotno pa v predmetnem pravdnem postopku ni pa mogoče na novo terjati že določene odškodnine.
Posebna ureditev pobotanja v povezavi s cesijo določa upravičenost dolžnika (tožene stranke), da s prevzemnikom terjatve pobota terjatev, ki jo ima do odstopnika (tožeča stranka).
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1, 35, 35/1. ZPP člen 105a, 105a/3.
nastanek taksne obveznosti – predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – izterjava sodne takse – izvršljivost plačilnega naloga – domneva umika
Na izterjavo sodne takse v skladu s 35. členom ZST-1 učinkuje le zaprosilo za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse po drugem zakonu in ne po ZST-1.
Kakšna mora biti vsebina zemljiškoknjižnega dovolila, da je veljavna, se presoja po stvarnem pravu, ki se je prav glede zemljiškoknjižnega dovolila pri nas v preteklosti zelo spreminjalo. V času, ko se je civilno pravo opiralo še na avstrijski pravni sistem, je bila obvezna intabulacijska klavzula. V letu 1995 je Zakon o zemljiški knjigi opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo in se zadovoljil z overitvijo podpisa zemljiškoknjižnega prednika na pogodbi, ki je podlaga za nastanek zemljiškoknjižne spremembe. Šele Stvarnopravni zakonik, ki je začel veljati 1.1.2003, je kot materialnopravni predpis ponovno uvedel zemljiškoknjižno dovolilo v strogi oblični formi kot pogoj za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo.
OZ člen 190, 346, 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZPP člen 214, 214/2, 358, 358-5.
terjatev upravnika večstanovanjske hiše – zastaranje – neupravičena obogatitev
Terjatev upravnika na povračilo založenih sredstev od etažnega lastnika ima pravno naravo verzijskega zahtevka. Takšna terjatev ne zapade v plačilo v trimesečnih ali krajših rokih, temveč takrat, ko upravnik plača namesto dolžnika in zato zanj ni možno uporabiti zastaralnega roka iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ. V kolikor bi imel zakonodajalec namen, da vse upravnikove terjatve zastarajo v roku enega leta, bi v določilu 6. točke izpustil besedilo „ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih“, vendar je zakonodajalec enoletni zastaralni rok določil samo za tiste upravnikove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069011
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 229. SPZ člen 33.
motenje posesti – sodna poravnava – ponovno motenje
Sodna poravnava je lahko predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja posesti le v primeru, če se je dolžnik z njo zavezal, da bo v bodoče opustil (se vzdržal) podobnih motilnih ravnanj.
listina o zavezovalnem pravnem poslu – prepis listine
Za listino o zavezovalnem pravnem poslu, ki se priloži zemljiškoknjižnemu dovolilu (in sama po sebi ni podlaga za vknjižbo) zadošča, da je priložena v prepisu. Že ob pravilni razlagi določbe prvega odstavka 36. člena ZZK-1 pred novelo, bi torej moralo zemljiškoknjižno sodišče dovoliti predznambo, če je predlogu za predznambo priložena zasebna listina v overjenem prepisu.
Pritožnica pravilno opozarja, da je prijavo upnik vložil po pooblaščenki, univerzitetni diplomirani pravnici z opravljenim pravniškim državnim izpitom (prim. pooblastilo, priloženo k prijavi upnice A. d.d.). Zato sodišče ni imelo razloga za izdajo sklepa v smislu prvega odstavka 88. člena ZPP niti za zavrženje prijave po določilu tretjega odstavka 88. člena ZPP.
Pritožnik U. je prijavo vložil po svojem statutarnem zastopniku. Statutarni zastopniki so tisti zastopniki, ki upravičenje za zastopanje pridobijo z imenovanjem na funkcijo, za katero statut v skladu z zakonom kot pravno posledico imenovanja določa pridobitev upravičenja za zastopanje pravne osebe. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da omejitve glede kvalifikacij veljajo zgolj za pooblaščence, ne pa tudi za statutarne zastopnike, saj pri njih zastopanje temelji na statutu.
Šteje se, da stranka, ki v s plačilnim nalogom določenem roku ne plača sodne takse, pritožbo umakne. Predlagatelj je bil na posledice neplačila v plačilnem nalogu opozorjen.
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0069984
ZGD-1 člen 50, 52, 52/2, 318. ZNP člen 4.
posebna revizija – vročitev predloga za imenovanje revizorja v odgovor – pravica do izjave v postopku imenovanja posebnega revizorja
Tudi v postopku imenovanja posebnega revizorja je potrebno dati udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah in predlaganih dokazih drugih udeležencev, še preden se o predlogu odloči.
Ker v primeru odstopa terjatve tožnici ne gre za isto terjatev, kot v primeru prenosa terjatve na družbo D. d.o.o., uporaba 420. člena OZ ne pride v poštev.
ZST člen 4, 25, 29, 34, 34/6. ZST–1 člen 39. ZPP člen 105a.
stroški postopka - sodna taksa - prehodne določbe ZST-1 - uporaba ZST-1 - odmera višine sodne takse po zst
Takse se v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZST-1 do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, to je po prej veljavnem ZST. Vendar pa to velja le glede vprašanja odmere višine sodne takse, ne pa tudi sicer ostalih – predvsem postopkovnih določb v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse in nadaljnjega postopka, ki teče v primeru, ko taksa ni plačana.
obrazložitev sodbe – izvedba dokaza z izvedencem kljub prepozno založenem predujmu
Sodišču prve stopnje se v obrazložitvi sodbe ni potrebno opredeljevati o posameznih procesnih ugovorih strank med postopkom, torej tudi ne o ugovoru, da določenega dokaza ne bi smelo izvesti zaradi prepozno založenega predujma.
Ko je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem medicinske stroke kljub prepozno založenemu predujmu, ni kršilo določbe 3. odstavka 153. člena ZPP, po kateri sodišče opusti izvedbo dokaza, če predujem za njegovo izvedbo ni založen v roku.
ZPP člen 213, 213/2. ZIZ člen 257, 257/1, 257/2, 270.
zavarovanje s predhodno odredbo
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve.
priposestvovanje – zakonita in dobroverna posest – opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neskrbnost pri pravno poslovnih prenosih lastninske pravice
Četudi bi se v tej pravdi izkazalo, da je ustno pogodbo sklenil, tožnik ne bi mogel uspeti z zahtevkom. Vednost tožnika, da ustna pogodba ne zadošča, temveč je potrebno takšno (sicer sporno) pogodbeno razmerje tudi knjižno urediti, več kot desetletje dolga doba od sklenitve pogodbe do smrti darovalke in ostale zgoraj navedene okoliščine, ki ne potrjujejo tožnikovih navedb o ovirah za vknjižbo, ki bi bile izven njegove sfere, temveč nasprotno, kažejo kvečjemu na njegov malomaren odnos, izključujejo opravičljivo zmoto glede obstoja vseh pogojev za pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah s priposestvovanjem.
ZPP člen 18, 18/1, 19, 19/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – upravni spor - upravni akt
Sklep, s katerim je tožena stranka, natančneje njen občinski svet, soglašala, da se investitorju novega smučišča B. ustanovi stavbna in služnostna pravica in da se v ta namen začnejo vsi potrebni postopki, ki bodo omogočali ustanovitev teh stvarnih pravic, ni upravni akt v smislu citirane določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja občine, s katerim upravlja s stvarnim premoženjem v okviru ZSPDSLS.
Da ni bila zmožna prisostvovati obravnavi, potrdi že tožnica v svoji izpovedbi, njeno nezmožnost pa nedvoumno potrdi tudi zdravnica v citiranih izjavah, ko kot vzrok navede depresijo in anksioznost tožnice z aktualnim poslabšanjem. Po oceni pritožbenega sodišča je prestrogo stališče sodišča prve stopnje, ki ga zavzame v izpodbijanem sklepu, da bi lahko ugotovilo upravičenost izostanka z naroka tožnice le z mnenjem izvedenca psihiatrične stroke.
predlog upnika za odlog izvršbe – ustavitev izvršilnega postopka
Ker sodišče še ni odločilo o predlogu upnika za odlog izvršbe, ni imelo zakonske podlage za ustavitev izvršilnega postopka zaradi neplačila predujma za stroške izvršilnih dejanj.
Dokazovanje dejstev je v našem pravnem sistemu prosto. Katerokoli odločilno dejstvo se lahko dokazuje s kakršnimkoli dokazom, ki je po objektivnih merilih primeren za dokazovanje tega dejstva.