V sporih zaradi avtorske pravice se v primerih, ko predlog za izdajo začasne odredbe ni bil predhodno vročen nasprotni stranki, začasna odredba izda zgolj izjemoma. Predlagajoča stranka mora vselej izkazati za verjetno, da bi ji kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo nastanek težko nadomestljive škode.
Dohodnina se plača za odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek. Dohodek, za katerega se plača dohodnina, je tudi dohodek dosežen z oddajanjem nepremičnin v najem. Tožeča stranka je tako zavezana plačati dohodnino od prisojenih zneskov, ki predstavljajo prikrajšanje tožeče stranke iz naslova neuporabe nepremičnine. Tožena stranka zato neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje od izračunane obogatitve odšteti tudi davke, ki bi jih morala plačati tožeča stranka v spornem obdobju.
stroški nepravdnega postopka – skupni stroški – postopek za delitev stvari in skupnega premoženja
Skupne stroške postopka predstavljajo tudi sodne takse za predlog, zato tudi te stroške v skladu z določbo člena 126 ZNP trpijo udeleženci v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev.
ZNP člen 26. ZVVJTO člen 7, 8. dokument : VSL0061654.
določitev odškodnine za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje – prepozen zahtevek - več pisnih poravnav
S podpisom poravnav je stranka pristala na njihovo vsebino, kar pomeni, da sklenjene poravnave vežejo obe udeleženki postopka. Poleg tega se je predlagateljica v poravnavah izrecno odrekla uveljavljanju morebitnih nadaljnjih zahtevkov iz istega naslova. S sklenitvijo poravnav z dne 10. 10. 2008 je bilo torej med udeleženkama postopka že doseženo soglasje glede zahtevanega vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.
V resnici je zaradi sklenjenih poravnav šlo za nedopustno razširitev zahtevka oziroma za nov, dodatni zahtevek, ki pa je bil glede na predpisani rok iz 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje očitno prepozen.
Med storitve upravljanja je šteti tudi zalaganje stroškov dobaviteljem iz svojih sredstev in porazdelitev ter izterjava teh stroškov od etažnih lastnikov kot plačilnih zavezancev. Posledično temu je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da takšno terjatev skladno določbi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ zastara v enem letu.
Ker je sklenitev in prav tako razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze le-te ne more ali ne želi več ohranjati.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 365.
invalidska pokojnina - vrnitev preplačila - verzija - zastaranje
Tiste terjatve za vrnitev preplačila (ki je nastalo, ker so bili zneski invalidske pokojnine izplačani brez pravnega temelja), ki so bile na dan vročitve odločbe o ugotovitvi preplačila starejše od treh let, so zastarale.
odmera odškodnine – odškodnina za nematerialno škodo – zlom desne koželjnice v zapestju - padec na poledenelem pločniku
Upokojenka, ki je bila v času škodnega dogodka (padec na poledenelem pločniku) stara 64 let, je utrpela zlom desne koželjnice v zapestju. Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ji je bila priznana odškodnina v višini 1,6 PMNP (1.600,00 EUR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057861
ZPP člen 284, 284/2, 285, 286, 286/4. OZ člen 198. SPZ člen 92.
reivindikacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – materialno procesno vodstvo – prvi narok za glavno obravnavo
Ker sodna praksa pojem koristi v smislu 219. člena ZOR oziroma 198. člena OZ razlaga široko, se zato ni treba spuščati v vprašanje, ali je toženi ves čas uporabljal stvar ali ne, je pa pomembno ali bi se lahko s stvarjo okoristil.
pravica do izjave – priposestvovanje – pogoji za priposestvovanje – enotni sosoporniki – enotno sosporništvo – priposestvovanje stvari v solasti
Ker se sodišče ni opredelilo do niza navedb tožene stranke, ki so pomembne z vidika tožničine dobre vere, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče se ne strinja, da so glede na tožbeno izhodišče toženci enotni sosporniki. Ni namreč pravne ovire, da tožeča stranka priposestvuje zgolj idealni delež nepremičnine. Tudi ni zahteve, da bi tisti, ki meni, da je določeno nepremičnino priposestvoval, tak zahtevek uveljavljal zoper vse solastnike.
Na podlagi določbe 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se le nejasna določila razlagajo v korist druge stranke v primeru, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila kako drugače pripravljena in predlagana le od ene pogodbene stranke. V našem primeru ne gre za nejasna določila. Najemna pogodba sklenjena med pravdnima strankama je jasna in nedvoumna. V 2. členu je določen čas trajanja najemnega razmerja, ter da je možna samo soglasna prekinitev pogodbe.
Nezadovoljstvo z rezultatom izvedeniškega dela ne more pomeniti pravno odločujočega dejstva, da tožniku ne bi bilo treba plačati za opravljeno izvedeniško delo oziroma doplačati manjkajočega zneska iz predujma.
V postopku delitve skupnega premoženja se delijo le stvari in pravice, ki v času postopka v skupno premoženje še vedno spadajo, nepremičnine, ki jih v skupnem premoženju več ni, pa predmet delitve ne morejo biti.
najemna pogodba – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija
Obveznost etažnega lastnika, ki odda stanovanje v najem za plačilo obratovalnih stroškov je zgolj subsidiarna. Obveznost najemnika plačati tovrstne stroške izhaja tudi iz določbe 6. alinee 94. člena SZ-1, po kateri je najemnik dolžan plačevati najemnino in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine v skladu z najemno pogodbo. Tožena stranka je tako v enakem položaju kot etažni lastnik v razmerju do tožeče stranke za plačilo spornih stroškov obratovanja in upravljanja večstanovanjske stavbe. Ni namreč tudi zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da sta z etažno lastnico, drugače kot je določeno z navedeno zakonsko ureditvijo, pogodbeno uredili obveznost plačevanja tovrstnih stroškov.
Banka ima pravico, ne pa tudi dolžnost, zavrniti plačilo ali prenehati izvajati pooblastila imetnika tekočega računa, da v breme njegovega računa poravna njegove mesečne obveznosti, če na tekočem računu ni ustreznega kritja.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker sodišče zaradi zamude roka za vložitev tožbe zadeve ni obravnavalo po vsebini (ampak je tožbo zavrglo), so pritožbene navedbe, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, za odločitev pravno irelevantne. Ima pa tožnik v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja možnost, da sam oziroma preko osebnega zdravnika pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
SPZ člen 43. ZOR člen 210. ZPP člen 7, 7/1, 154, 155, 157, 163, 165, 180, 180/1, 212, 215, 316, 316/1,338, 338/1, 339, 339/2, 343, 343/2, 350, 350/2, 353. ZST-1 člen 15. ZTLR člen 25, 28, 28/4.
skupna gradnja – pisna oblika dogovora o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem – skupno premoženje – trditvena podlaga – trditveno in dokazno breme - obogatitvena narava zahtevka – povečanje vrednosti nepremičnine - nasprotna tožba – pripoznava zahtevka – uspeh v pravdi – pravdni stroški
Sodna praksa stoji na stališču, da se ne zahteva pisna oblika dogovora o skupni gradnji, prav iz razloga, ker se taki dogovori večinoma sklepajo v družinskih krogih, med sorodniki, kjer ni v navadi sklepanje v pisni obliki. Sta pa potrebna za nastanek oz. prenos lastninske pravice na podlagi takega dogovora dva pogoja in sicer: 1. obstoj dogovora o skupni gradnji in 2. dogovor o prenosu lastninske pravice na sograditelja, ki ni lastnik nepremičnine, na kateri se gradi.