CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0055489
URS člen156. ZIZ člen 61a, 61a/1, 61a/2, 61a/3.
pravica do pravnega sredstva - prekinitev postopka - pravna oseba - oprostitev plačila sodnih taks - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - izjava o premoženjskem stanju - pobuda za oceno ustavnosti - ugovor se šteje za umaknjen
Sodišče na v pritožbi predlagano pobudo za presojo ustavnosti določb ZZP oz. ZIZ ni vezano. Sodišče je dolžno prekiniti postopek in sprožiti postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem le v primeru, ko samo meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine – duševne bolečine zaradi skaženosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Upoštevaje, da operativni poseg na zmanjšanje brazgotin (16 cm dolga in 1,5 – 3 cm, široka v predelu desne ključnice, 26 cm dolga in 3 c, široka v predelu nadlahtnice, 33 cm dolga in 2 cm široka v predelu desnega stegna in pooperativna dolga 8 cm in široka 2 mm v predelu desnega gležnja) ni imel bistvenega učinka in da niso niti predvideni niti priporočeni nobeni terapevtski postopki za korekcijo brazgotin, ter upoštevaje tožničino starost ob škodnem dogodku (18 let), je tožnica glede na tolikšno in takšno spremembo v njeni zunanjosti, ki zagotovo povzroča hude duševne bolečine, ob upoštevanju pričakovane življenjske dobe upravičena do celotnega zahtevanega zneska odškodnine iz tega naslova (7.000 EUR) in ne le do 4.000 EUR, kolikor ji je odmerilo sodišče prve stopnje. Tudi pri odmeri odškodnine za prestane in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je sodišče v premajhni meri upoštevalo tožničino starost ob škodnem dogodku, zato ji tudi iz tega naslova gre višja odškodnina.
ZP-1 člen 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3. Pravilnik o kazenski evidenci člen 15, 15/2, 15/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoji za napotitev
Kakršnekoli težave pri izvrševanju spremenjene zakonodaje ne morejo biti razlog in opravičilo, da se posameznika prikrajša za možnost, ki mu po zakonu pripada. Če sodišče ali prekrškovni organ ne ravnata tako, kot je to določeno v Pravilniku o kazenski evidenci in se kasneje dosežene kazenske točke vpišejo pred tistimi, ki so bile dosežene prej, to zagotovo ne more biti v škodo imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja.
stroški – opredeljena zahteva za povrnitev stroškov – povračilo stroškov v nepravdnem postopku
Zahteva po opredeljeni zahtevi za povrnitev stroškov pomeni, da mora stranka podati znesek stroška, ki ga zahteva (zahtevek) in opravilo, v zvezi s katerim so stroški nastali (pravotvorno dejstvo).
Primarno stroškovno pravilo v nepravdnih postopkih je, da vsak udeleženec trpi svoje stroške. ZNP v 35. členu sicer predvideva izjeme od tega primarnega pravila, vendar pa nobena od teh izjem v konkretnem primeru ni izkazana. To velja tudi glede Izjema iz petega odstavka 35. člena ZNP ni bila izkazana. Iz spisa namreč ne izhaja, kaj je bil razlog za umik predloga ter za soglasje nasprotnega udeleženca k umiku. Nasprotni udeleženec v stroškovni zahtevi tudi ni trdil, da bi stroški s sprožitvijo postopka in s kasnejšim umikom nastali po krivdi predlagateljice.
Pretežni del dokaznega postopka na prvi stopnji se je vodil zaradi ugotavljanja temelja odškodninskega zahtevka, zato je utemeljena delitev uspeha pravdnih strank po temelju in po višini.
Ker toženca nista niti nujna niti enotna sospornika, sodišče ni ravnalo pravilno, ko je priznane pravdne stroške tožencev pobotalo s priznanimi pravdnimi stroški tožeče stranke.
ZP-1 člen 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3. ZVoz člen 96, 96/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoj za izbris kazenskih točk
Program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo mora storilec uspešno opraviti v roku, ki mu ga v napotilu določi organ, pristojen za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Z udeležbo na programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo po izteku roka, določenega v napotilu in po tem, ko doseže 18 ali več kazenskih točk, storilec ni upravičen do izbrisa štirih kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk.
povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – škoda zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti
Duševne bolečine, ki jih pogodbena stranka trpi zaradi same neizpolnitve oziroma izpolnitve z zamudo pogodbene obveznosti nasprotne pogodbene stranke, ne predstavljajo pravno priznane škode glede na zakonski okvir.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 12, 12/1, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Iz določbe 3. odstavka 105. a člena ZPP ne izhaja drugačna ureditev obsega veljavnosti sklepa o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu, od ureditve obsega veljavnosti sklepa kot je določena v 1. odstavku 13. člena ZST-1. Zato je zmotno stališče pritožnika, ki določbo 3. odstavka 105.a člena ZPP razlaga tako, da v primeru, če je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka, izdan sklep o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu učinkuje za tiste vloge, glede katerih v času vložitve predloga še ni potekel rok za plačilo iz plačilnega naloga.
osebni stečaj – predlog za začetek postopka – pravni interes – stroški stečajnega postopka
Pravni interes po sodni intervenciji oziroma sodnem posegu v določeno pravno razmerje je izkazan le v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagatelj začetka postopka lahko dosegel drugačen pravni položaj od obstoječega. Pritožnikov pravni položaj se v razmerju do njegovih upnikov, upoštevaje navedena dejstva o neobstoju premoženja za vsaj delno poplačilo upnikov in zakonske ovire za odpust obveznosti, z začetkom postopka osebnega stečaja in temu sledečim zaključkom stečajnega postopka brez razdelitve upnikom glede na določbo drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP ne bi nič spremenil.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o imenovanju članov upniškega odbora sicer pravilno oprlo na podatke o navadnih terjatvah upnikov iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika, ki mu jih je posredoval upravitelj. Toda po 6. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP ima upnik možnost dokazovati, da vrednost premoženja, na katerem ima ločitveno pravico, ne zadostuje za poplačilo celotne njegove terjatve. To lahko upnik stori tudi še s pritožbo zoper sklep o imenovanju članov upniškega odbora.
V postopku imenovanja članov upniškega odbora po 79. in 80. členu ZFPPIPP do izdaje sklepa o imenovanju članov upniškega odbora namreč ne gre za kontradiktoren postopek. Tak postane šele z vložitvijo pritožbe zoper navedeni sklep. Zato je njegove pritožbene navedbe o izpolnjenih pogojih za njegovo imenovanje v upniški odbor treba obravnavati kot dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
sklenitev pogodbe o upravljanju – potrebna večina solastnikov – etažna lastnina v večstanovanjski stavbi – upravljanje soseske
Tako SZ iz leta 1991 kot tudi ZTLR sta vezala potrebno večino za sklenitev pogodbe o upravljanju na sporazum solastnikov, katerih solastniški deleži predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti večstanovanjske hiše in ne stanovanjske soseske.
Če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo, zemljiškoknjižno sodišče šele oziroma na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe (v takšnih primerih, ko dovoli izbris zaznambe izvršbe, sodišče hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa).
ZIZ člen 15, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 328, 343, 343/1, 365, 365-1, 441.
umik predloga za izvršbo
Res je upnik podal umik že v fazi dovolitve izvršbe,(1) vendar je v obravnavani zadevi odločilno, da teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova in ne verodostojne listine, kjer sodišče s sklepom o izvršbi ne odloči le o opravi izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. V primeru umika predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora zato sodišče razen določbe 43. člena ZIZ, smiselno upoštevati tudi določbe ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga.
V obravnavani zadevi je sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ta kondemnatornega dela ne vsebuje, zato je sodišče pravilno izhajalo le iz določbe 43. člena ZIZ