Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi brez izvedenca ugotovilo obseg zdravljenja poškodovanega zapestja (telesne bolečine, trajne posledice), ker je tožnica v nesreči dobila tudi zvin vratne hrbtenice, za katero škoda ni krita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069474
ZPP člen 274. ZOR člen 372, 372/2.
pogodba o prodaji na kredit – neposredno izvršljiv notarski zapis – dajatveni zahtevek - pravni interes – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – izpolnitveni zahtevek
Tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo, saj ima glede postavljenega tožbenega zahtevka že izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko predlaga izvršbo.
Tožeča stranka v postopku niti ni zatrjevala, da je odstopila od pogodbe zaradi njene neizpolnitve. Trdila je le, da je tožena stranka v letu 2001 prenehala s plačevanjem obrokov leasinga, tako da ni plačala trinajstih zadnjih obrokov, zaradi česar jo je z opominom z dne 11. 11. 2001 pozvala, da plača še zadnje neplačane obroke. Glede na navedeno gre pri zahtevku tožeče stranke, ki vtožuje še zadnjih trinajst neplačanih leasing obrokov, za izpolnitveni zahtevek po navedeni pogodbi in ne za kondikcijski zahtevek zaradi odstopa od pogodbe.
Po 25. čl. ZNPosr pridobi nepremičninska družba pravico do plačila provizije od naročitelja, ko je sklenjena pogodba pri sklenitvi katere je posredovala. Zaključek sodišča o tem, da pogodba o posredovanju, ki je bila sklenjena istega dne kot kupoprodajna pogodba, nima dopustne podlage, je pravilen.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066596
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek – kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – vsota doseženih kazenskih točk – čas storitve prekrška – pravnomočnost odločbe
Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ob doseženi ali preseženi določeni vsoti kazenskih točk se upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana vsota dosežena ali presežena v obdobju treh let, le čas storitve prekrškov.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068596
URS člen 22, 23. SPZ člen 60, 64. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
tožba na ugotovitev lastninske pravice in vrnitev stvari – zaseg vozila – zmanjšana vrednost vozila – ukradeno vozilo – pogodba o finančnem leasingu – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – prehod lastninske pravice – dobrovernost pridobitelja – trditveno in dokazno breme
Tožnikovo dobrovernost v smislu določbe 64. člena SPZ je treba presojati na dan, ko je tožnik izpolnil vse svoje obveznosti iz finančnega leasinga do prenosnika in ko bi lahko postal lastnik vozila.
Tožnik bi za trditve o novi škodi moral dokazati vzročno zvezo med poškodbo iz leta 1995 in operacijo vezi desnega zapestja, ki je bila opravljena v letu 2000.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Po določbi 41. člena ZD se lahko zahteva vrnitev daril zaradi dopolnitve nujnega dednega deleža v treh letih od zapustnikove smrti. Darila je torej mogoče v zapuščino vrniti pod pogojema, da je bila takšna zahteva podana in da je bila podana pravočasno.
nadomestilo za uporabo glasbenih del- male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del skupaj s tarifnim delom bi bilo tako potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik '06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Tožnik je to storil v nasprotju z določili veljavnega ZASP in zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
Toženci morajo tožnici nadomestiti znesek koristi, ki jo je imela pok. toženka od uporabe spornega prostora brez pravne podlage, to pa je znesek, ki bi ga morala plačati, če bi s tožnico imela sklenjeno najemno pogodbo, s katero bi se višina najemnine določila skladno z Odredbo o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin.
nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
Ker je do odstranitve objekta prišlo na predlog oziroma zahtevo tožnikov samih in ne zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, niso podani pogoji za prisojo odškodnine po drugem odstavku 74. člena ZGO-1.
ZZK-1 člen 31, 3, 3/1, 3/1-5. ZPP člen 105.a, 105.a/3.
sodna taksa – predznamba lastninske pravice – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – identifikacijski znak zemljiške parcele
Izrek upravne odločbe, na podlagi katere se predlaga predznamba lastninske pravice na nepremičnini, mora vsebovati označbo nepremičnine s potrebnim identifikacijskim znakom.
ZPP člen 137, 183, 277, 300, 318, 339, 339/2, 339/2-8..
nasprotna tožba – vročanje – zamudna sodba
Zaradi predpostavljenega enotnega postopka po tožbi in nasprotni tožbi zaradi enotnega odločanja bi morala biti v skladu z 137. členom ZPP nasprotna tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice iz 277. člena ZPP vročena pooblaščencem tožeče stranke oziroma nasprotno tožene stranke. Ker ni bila, ni bila pravilno vročena, s tem pa ne izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065259
URS člen 22. ZASP-B člen 26.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del – valorizacija tarife – enotna sodna pisanja – poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča
S pojmom „tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona“ (ZASP-B) je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (t. i. normativni del), katerih del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika-98).
Vrhovno sodišče je s sodbo, s katero je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, opravilo svojo z zakonom določeno nalogo poenotenja sodne prakse. Od takšne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in boljši argumenti. Če teh ni, bi odločitev, ki je drugačna od večinske in s strani vrhovnega sodišča potrjene sodne prakse, kršila načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
ZTLR člen 27, 28, 72. SPZ člen 5, 10, 49, 49/1. ZZK-1 člen 5, 8. OZ člen 125, 125/2.
priposestvovanje – dobra vera
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da izročevalec v zemljiško knjigo ob sklepanju izročilne pogodbe (še) ni bil vpisan, kar so tožene stranke vedele, še ne dokazuje nedobrovernosti tožencev, saj so vedele tudi, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu in so pravni posel sklenile z dejanskim lastnikom in od tedaj dalje z njegovim vedenjem in soglasjem imele nepremičnini (nemoteno) tudi v posesti.
razmerja med zakoncema – preživljanje zakonca - razmerja med starši in otroki – preživljanje otrok – preživnina – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena
Ker tožnica ni dokazala, da je nezaposlena brez svoje krivde, ni upravičena do preživnine po razvezi zakonske zveze.
ZD člen 32, 210, 210/2, 210/2-3. ZPP člen 181, 181/2.
izločitveni zahtevek – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev - korist zaradi vlaganja v premoženje – pomoč zapustnika dediču – vračunanje darila v dedni delež - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Za uveljavitev izločitvenega zahtevka iz 32. člena ZD ni treba, da se dedičev prispevek izkazuje v spremembi kulture obdelovalnih površin, povečanemu pridelku, povečanemu številu glav živine ter dejstvu, da zapustnik pri povečanju in(ali) ohranjanju svojega premoženja ni ničesar prispeval; šteje vsak prispevek k ohranjanju ali(in) povečanju zapustnikovega premoženja, še posebej, če gre za skupno pridobivanje zapustnika in njegovega potomca ob siceršnjem skupnem bivanju oz. vsaj njuni prostorski povezanosti.
Pravno napačen je zaključek, da se ne sme upoštevati pomoč potomčevih znancev in prijateljev, katero ta odplača z nudenjem svojega dela njim.
Materialnopravno zmoten je zaključek da vzajemna pomoč med zapustnikom in tistim dedičem, ki uveljavlja izločitveni dednopravni zahtevek, avtomatično predstavlja podlago za medsebojno poračunavanje pomoči enega in drugega. Takšno medsebojno pomoč je mogoče upoštevati le v primeru, če bi šlo za izrecen dogovor, da zapustnik s svojo pomočjo „plača“ pomoč svojega dediča. Podobno velja za okoliščino, da sta starša tožniku podarila zemljišče. Tudi glede darila bi moral obstajati nagib, ki bi kazal na „plačilo“ za izvršeno pomoč tožnika zapustniku, sicer ga je mogoče obravnavati kot darilo, ki se všteva v dedičev dedni delež oz. je podvržen vračanju v zapuščino, če je prikrajšan delež drugih – nujnih dedičev.
O nespornih darilih, ki se vračunavajo v dedni delež, se odloča v zapuščinskem postopku. Le ob spornosti veljavnosti, obstoja ali vrednosti darila in(ali) obsega zapuščine lahko nastane spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica vračunavanja v zakoniti dedni delež. Zato v spornem primeru ni bil izkazan pravni interes za tožbo na ugotovitev, da je toženka dobila darilo od zapustnika.
Dolžnikovo priznanje obstoja terjatve v času, ko je bilo to priznanje dano, ne more izključiti njegovega ugovora kasnejšega prenehanja terjatve zaradi odstopa od pogodbe, do katerega je prišlo po trditvah pritožnika po cesiji zaradi neizpolnitve cedentovih pogodbenih obveznosti.
izpodbijanje in ugotovitev očetovstva – rok za vložitev otrokove tožbe na izpodbijanje očetovstva – odločitev Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je tožbo zaradi izpodbijanja očetovstva zavrglo kot prepozno zaradi poteka 5-letnega roka od tožničine polnoletnosti, tako kot je to določal 98. člen ZZZDR. Glede na odločitev Ustavnega sodišča, ki je tisti del besedila 98. člena ZZZDR, ki je predstavljal materialnopravno podlago izpodbijane odločitve, razveljavil, je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijano odločitev razveljaviti.