posojilna pogodba na odpoklic – začetek teka zastaranja
Za začetek teka zastaranja je praviloma odločilna dospelost terjatve, obstajajo pa izjeme. Ena izmed izjem je, ko je dospelost vezana na aktivnost upnika, na primer na njegov opomin, poziv ali tako kot v obravnavanem primeru na odpoklic kredita. V navedenem primeru bi bil namreč zaradi upnikove neaktivnosti izničen pomen instituta zastaranja, ki je v pravni varnosti udeležencev obligacijskega razmerja, saj bi bila začetek teka zastaranja in posledično zastaranje negotova.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo - sklepčnost
Navedba dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, je obvezna sestavina tožbe, vendar tožeči stranki ni treba opisati vseh dejstev, celotnega historičnega ali življenjskega dogodka, temveč le dejstva, ki zahtevek nedvoumno individualizirajo in ki omogočajo, da se natančno loči od vseh drugih.
Po 25. čl. ZNPosr pridobi nepremičninska družba pravico do plačila provizije od naročitelja, ko je sklenjena pogodba pri sklenitvi katere je posredovala. Zaključek sodišča o tem, da pogodba o posredovanju, ki je bila sklenjena istega dne kot kupoprodajna pogodba, nima dopustne podlage, je pravilen.
ZTLR člen 27, 28, 72. SPZ člen 5, 10, 49, 49/1. ZZK-1 člen 5, 8. OZ člen 125, 125/2.
priposestvovanje – dobra vera
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da izročevalec v zemljiško knjigo ob sklepanju izročilne pogodbe (še) ni bil vpisan, kar so tožene stranke vedele, še ne dokazuje nedobrovernosti tožencev, saj so vedele tudi, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu in so pravni posel sklenile z dejanskim lastnikom in od tedaj dalje z njegovim vedenjem in soglasjem imele nepremičnini (nemoteno) tudi v posesti.
SPZ člen 105, 105/3. SZ člen 8. ZPP člen 286, 337.
skupni prostor – večstanovanjska hiša - venire contra factum proprium
Značilnost skupnih prostorov je, da služijo hiši kot celoti in za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše; kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065259
URS člen 22. ZASP-B člen 26.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del – valorizacija tarife – enotna sodna pisanja – poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča
S pojmom „tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona“ (ZASP-B) je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (t. i. normativni del), katerih del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika-98).
Vrhovno sodišče je s sodbo, s katero je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, opravilo svojo z zakonom določeno nalogo poenotenja sodne prakse. Od takšne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in boljši argumenti. Če teh ni, bi odločitev, ki je drugačna od večinske in s strani vrhovnega sodišča potrjene sodne prakse, kršila načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
ZPP člen 137, 183, 277, 300, 318, 339, 339/2, 339/2-8..
nasprotna tožba – vročanje – zamudna sodba
Zaradi predpostavljenega enotnega postopka po tožbi in nasprotni tožbi zaradi enotnega odločanja bi morala biti v skladu z 137. členom ZPP nasprotna tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice iz 277. člena ZPP vročena pooblaščencem tožeče stranke oziroma nasprotno tožene stranke. Ker ni bila, ni bila pravilno vročena, s tem pa ne izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.
ZGD člen 6, 6/1, 6/1-4. ZGD-1 člen 8. ZPPSL člen 68. ZPP člen 226, 226/1, 227, 227/1, 243.
spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zmanjšanje premoženja v korist druge osebe – trditveno breme – informativni dokaz – dokaz z izvedencem – predložitev listin
Z dokaznim gradivom (poslovnimi knjigami) nobene družbe tožeča stranka ne razpolaga in do njega tudi nima dostopa, s tem pa tudi ne razpolaga z vsebino informacije, s katero želi potrditi svoje navedbe. Dokazni predlog tožeče stranke je v bistvu sestavljen iz predloga, da sodišče odredi družbama I. in I. T. predložitev poslovnih listin in iz predloga, da te listine pregleda izvedenec zaradi izdelave strokovnega mnenja o premoženjskih učinkih dejanja, ki ga očita toženi stranki.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065275
ZPP člen 411.
regulacijska začasna odredba v pravdi zaradi dodelitve otroka – pogoji za izdajo začasne odredbe – razmerja med starši in otroki – dodelitev otroka v varstvo in vzgojo
Izdaja začasne odredbe v pravdi zaradi dodelitve otroka mora biti omejena le na nujne (izjemne) primere.
Izdaja začasne odredbe je zato potrebna le tedaj, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi. To pomeni, da je položaj otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
avtorska pravica -nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife Pravilnika o priobčitvi glasbenih del iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
razmerja med zakoncema – preživljanje zakonca - razmerja med starši in otroki – preživljanje otrok – preživnina – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena
Ker tožnica ni dokazala, da je nezaposlena brez svoje krivde, ni upravičena do preživnine po razvezi zakonske zveze.
izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice – prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice
Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izločitvena pravica ne preneha. Vendar pa s potekom roka za prijavo izločitvene pravice preneha ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, zato upravitelj lahko to premoženje proda. V primeru prodaje premoženja, na katerem je upnik zamudil s prijavo izločitvene pravice le-ta izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo.
Ker je do odstranitve objekta prišlo na predlog oziroma zahtevo tožnikov samih in ne zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, niso podani pogoji za prisojo odškodnine po drugem odstavku 74. člena ZGO-1.
izpodbijanje in ugotovitev očetovstva – rok za vložitev otrokove tožbe na izpodbijanje očetovstva – odločitev Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je tožbo zaradi izpodbijanja očetovstva zavrglo kot prepozno zaradi poteka 5-letnega roka od tožničine polnoletnosti, tako kot je to določal 98. člen ZZZDR. Glede na odločitev Ustavnega sodišča, ki je tisti del besedila 98. člena ZZZDR, ki je predstavljal materialnopravno podlago izpodbijane odločitve, razveljavil, je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijano odločitev razveljaviti.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pravica uporabe
Zemljiškoknjižni postopek ima izvedbeno naravo in se v njem ne odloča o spornih pravicah. Za ugotovitev, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe (kot sicer pravilno izpostavlja pritožba, jo izključuje odsotnost posesti), lahko pritožnica sproži drug ustrezen postopek.
Dolžnikovo priznanje obstoja terjatve v času, ko je bilo to priznanje dano, ne more izključiti njegovega ugovora kasnejšega prenehanja terjatve zaradi odstopa od pogodbe, do katerega je prišlo po trditvah pritožnika po cesiji zaradi neizpolnitve cedentovih pogodbenih obveznosti.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – valorizacija tarife – enotna sodna praksa – poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča
S pojmom „tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona“ (ZASP-B), je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (t.i. normativni del), katerih del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika-98).
Vrhovno sodišče je s sodbo, s katero je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, opravilo svojo z zakonom določeno nalogo poenotenja sodne prakse. Od takšne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in boljši argumenti. Če teh ni, bi odločitev, ki je drugačna od večinske in s strani vrhovnega sodišča potrjene sodne prakse, kršila načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Po določbi 41. člena ZD se lahko zahteva vrnitev daril zaradi dopolnitve nujnega dednega deleža v treh letih od zapustnikove smrti. Darila je torej mogoče v zapuščino vrniti pod pogojema, da je bila takšna zahteva podana in da je bila podana pravočasno.
Tožnik bi za trditve o novi škodi moral dokazati vzročno zvezo med poškodbo iz leta 1995 in operacijo vezi desnega zapestja, ki je bila opravljena v letu 2000.
ZD člen 32, 210, 210/2, 210/2-3. ZPP člen 181, 181/2.
izločitveni zahtevek – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev - korist zaradi vlaganja v premoženje – pomoč zapustnika dediču – vračunanje darila v dedni delež - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Za uveljavitev izločitvenega zahtevka iz 32. člena ZD ni treba, da se dedičev prispevek izkazuje v spremembi kulture obdelovalnih površin, povečanemu pridelku, povečanemu številu glav živine ter dejstvu, da zapustnik pri povečanju in(ali) ohranjanju svojega premoženja ni ničesar prispeval; šteje vsak prispevek k ohranjanju ali(in) povečanju zapustnikovega premoženja, še posebej, če gre za skupno pridobivanje zapustnika in njegovega potomca ob siceršnjem skupnem bivanju oz. vsaj njuni prostorski povezanosti.
Pravno napačen je zaključek, da se ne sme upoštevati pomoč potomčevih znancev in prijateljev, katero ta odplača z nudenjem svojega dela njim.
Materialnopravno zmoten je zaključek da vzajemna pomoč med zapustnikom in tistim dedičem, ki uveljavlja izločitveni dednopravni zahtevek, avtomatično predstavlja podlago za medsebojno poračunavanje pomoči enega in drugega. Takšno medsebojno pomoč je mogoče upoštevati le v primeru, če bi šlo za izrecen dogovor, da zapustnik s svojo pomočjo „plača“ pomoč svojega dediča. Podobno velja za okoliščino, da sta starša tožniku podarila zemljišče. Tudi glede darila bi moral obstajati nagib, ki bi kazal na „plačilo“ za izvršeno pomoč tožnika zapustniku, sicer ga je mogoče obravnavati kot darilo, ki se všteva v dedičev dedni delež oz. je podvržen vračanju v zapuščino, če je prikrajšan delež drugih – nujnih dedičev.
O nespornih darilih, ki se vračunavajo v dedni delež, se odloča v zapuščinskem postopku. Le ob spornosti veljavnosti, obstoja ali vrednosti darila in(ali) obsega zapuščine lahko nastane spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica vračunavanja v zakoniti dedni delež. Zato v spornem primeru ni bil izkazan pravni interes za tožbo na ugotovitev, da je toženka dobila darilo od zapustnika.