SPZ člen 43, 43/2, 269. ZTLR člen 29. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 9, 38.
priposestvovanje - dobrovernost
Ker je imela tožeča stranka kot zadruga ob uveljavitvi ZZad pravico uporabe na sporni nepremičnini, imela pa jo je tudi v posesti vso od leta 1963, je priposestvovalna doba začela teči vsaj od leta 1992 in se je do uveljavitve SPZ iztekla.
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da se tožeča stranka v zemljiško knjigo ni vpisala (pred tem pa tudi ni bila izvedena delitev parcele, niti ni bil sklenjen aneks), zaradi česar je vedela oziroma bi morala vedeti, da ni postala lastnica, kar je tudi nosilni razlog pritožbe, še ne dokazuje tožničine nedobrovernosti.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065275
ZPP člen 411.
regulacijska začasna odredba v pravdi zaradi dodelitve otroka – pogoji za izdajo začasne odredbe – razmerja med starši in otroki – dodelitev otroka v varstvo in vzgojo
Izdaja začasne odredbe v pravdi zaradi dodelitve otroka mora biti omejena le na nujne (izjemne) primere.
Izdaja začasne odredbe je zato potrebna le tedaj, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi. To pomeni, da je položaj otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
razmerja med zakoncema – preživljanje zakonca - razmerja med starši in otroki – preživljanje otrok – preživnina – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena
Ker tožnica ni dokazala, da je nezaposlena brez svoje krivde, ni upravičena do preživnine po razvezi zakonske zveze.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku
Pravdno sodišče mora pri sojenju upoštevati opis dejanja, kot je naveden v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe v tistem delu, kjer so navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bil sploh mogoč pravni sklep, da obdolženi ni vozil v skladu s cestno prometnimi pravili.
ZIZ člen 25, 25/1. ZGD-1 člen 100, 100/1, 100/2, 100/3.
odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – družba z neomejeno odgovornostjo – osebna odgovornost družbenika
Upoštevaje zakonsko določeno osebno odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo niso pravno pomembne ugovorne in pritožbene trditve o pasivni vlogi, ki naj bi jo dolžnik imel pri vodenju in odločanju v izbrisani družbi.
Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni mogoče uporabiti, saj odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo določa zakon in ne gre za spregled pravne osebnosti.
Iz kupoprodajne pogodbe, ki sta jo sklenili prvo tožena in četrto tožena stranka, izhaja, da prvo toženka četro toženki proda svoj solastninski delež do 1/1 nepremičnine parc. št. 1017/5 k.o. X., na kateri stoji tudi vezni trakt, za katerega tožeča stranka trdi, da je ostal v njeni lasti. V skladu s 7. členom pogodbe pa je prvo toženka dovolila vknjižbo lastninske pravice četrto toženke na tej nepremičnini v celoti do 1/1. Ob upoštevanju domneve dobrovernosti četrto toženke, načela zaupanja v zemljiško knjigo in določila 244. člena ZZK-1, po katerem izbrisna tožba proti tretji dobroverni osebi ni dovoljena, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka verjetnost terjatve tožeče stranke ni izkazana.
URS člen 22, 23, 125, 156. ZASP-B člen 26, 26/4. ZS člen 3.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - tarifa – uporaba pravilnika
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločitvijo, da tožeča stranka ni upravičena zaračunavati valoriziranega nadomestila po tarifni prilogi Pravilnika 98, temveč je upravičena le do nevaloriziranega zneska po tarifi Pravilnika 98, poenotilo sodno prakso. Od uveljavljane in enotne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in prepričljiveljši argumenti, ki jih tožnik ne ponuja.
uveljavitev predkupne pravice – obvestilo solastnikov o prodaji
V primeru, če se premoženje dolžnika prodaja na podlagi zbiranja ponudb, stečajni upravitelj ni dolžan o prodaji obveščati predkupnih upravičencev, mora pa v skladu z 2. točko 3. odstavka 347. člena ZFPPIPP predkupnim upravičencem poslati besedilo pogodbe s smiselno enako vsebino, kot jo ima pogodba, ki jo je poslal ponudniku, s pozivom, da mu v 15 dneh po prejemu vrnejo podpisan izvod pogodbe in plačajo celotno kupnino v skladu s pogodbo. Ker v konkretnem primeru sploh ni prišlo do sklenitve prodajne pogodbe, pritožbeni očitek, da solastnika o prodaji nista bila obveščena, ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068597
ZVCP-1 člen 30. OZ člen 6, 6/1, 171. ZDP člen 16.
krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžnega ravnanja – montažni most – prometna signalizacija – kolesar – padec kolesarja – dolžna skrbnost oškodovanca – stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za posvet s stranko
Toženka je dolžni skrbnosti zadostila s postavitvijo (vse) ustrezne prometne signalizacije, katera je opozarjala na večjo previdnost vožnje čez montažni most z vidnimi režami med mostnimi ploščami. Pretirana je zahteva, da bi morala toženka, ker naj le tako ne bi prišlo do zagozditve kolesa v režo, prepovedati promet za kolesarje. Izkustveno je poznano, da ob počasni vožnji, torej vožnji z minimalno hitrostjo, reža med ploščami ne bi pomenila bistvene ovire, saj bi povprečno skrben in izkušen kolesar ob majhni hitrosti, v kolikor bi zapeljal v režo, kolo obvladal.
Toženci morajo tožnici nadomestiti znesek koristi, ki jo je imela pok. toženka od uporabe spornega prostora brez pravne podlage, to pa je znesek, ki bi ga morala plačati, če bi s tožnico imela sklenjeno najemno pogodbo, s katero bi se višina najemnine določila skladno z Odredbo o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pravica uporabe
Zemljiškoknjižni postopek ima izvedbeno naravo in se v njem ne odloča o spornih pravicah. Za ugotovitev, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe (kot sicer pravilno izpostavlja pritožba, jo izključuje odsotnost posesti), lahko pritožnica sproži drug ustrezen postopek.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo - sklepčnost
Navedba dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, je obvezna sestavina tožbe, vendar tožeči stranki ni treba opisati vseh dejstev, celotnega historičnega ali življenjskega dogodka, temveč le dejstva, ki zahtevek nedvoumno individualizirajo in ki omogočajo, da se natančno loči od vseh drugih.
avtorska pravica -nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife Pravilnika o priobčitvi glasbenih del iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
ZIZ člen 62. ZPP člen 22, 22/1, 30, 30/1, 46, 46/1, 47, 47/1, 69.
stvarna in krajevna pristojnost – nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti
Izvršilno sodišče je v izvršilnem postopku določilo stvarno in krajevno pristojno sodišče prve stopnje za sojenje v pravdnem postopku, in sicer v sklepu, zoper katerega tožena stranka ni vložila pritožbe. Zato je že iz tega razloga sedaj, ko ugovarja stvarni in krajevni pristojnosti šele po pravnomočnosti tega sklepa, tj. v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, z ugovorom prepozna.
pobotanje v pravdi - zunajpravdno pobotanje - prenehanj terjatve
Od pravdnega pobotanja je potrebno razlikovati zunajpravdno pobotanje v času njenega trajanja. Vsak dolžnik namreč lahko tudi med trajanjem pravde izpolni svojo obveznost in to na kakršenkoli način, tudi z zunajpravdnim pobotanjem.
ZASP člen 153, 156, 157, 163. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo avtorskih del – valorizacija tarife
Za veljavno sprejetje Pravilnika 06 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik 06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Tožnik je to storil v nasprotju z določili veljavnega ZASP in zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
Če je tožnik po uveljavitvi ZASP-B poskušal doseči spremembo veljavne tarife, pa mu to zaradi nepripravljenosti organizacij uporabnikov ni uspelo, je imel možnost sprožiti postopek za presojo ustavnosti zakonske ureditve.
ZOR člen 103. ZZKat člen 15. Navodila za ugotavljanje in zamejičenje posestnih meja parcel člen 9.
zemljiški kataster – urejanje mej – mejna obravnava – mejni ugotovitveni postopek – dogovor o poteku meje – napake volje – ničnost dogovora o poteku meje – pasivna legitimacija geodetske uprave – podpis dogovora o poteku meje v mejnem ugotovitvenem postopku
Upravni organ (geodetska uprava) je vodil mejni ugotovitveni postopek in posredoval pri dogovarjanju o poteku posestnih meja. Ni pa udeleženec obligacijskega razmerja, ki s sporazumom o ugotovitvi in zamejičenju meje nastane med mejaši, zato ni pasivno legitimiran v postopku zaradi ugotavljanja ničnosti tega sporazuma.
Ni res, da so vse, v mejnem ugotovitvenem postopku vzpostavljene mejne točke v medsebojni odvisnosti. Meja med dvema parcelama je opredeljena s katastrskimi točkami in njihovo lego dogovarjajo lastniki parcel, ki se stikajo, na pa tudi lastniki drugih, okoliških parcel.
ugovor aktivne legitimacije - pobot terjatve – pogoji za pobot
Toženi bi v skladu s 311. členom OZ lahko pobotal terjatev, ki jo je imel nasproti tožeči stranki, če bi se obe terjatvi glasili na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če bi obe zapadli. Pobot bi nastal, ko bi ena stranka drugi podala izjavo o pobotu, učinkoval pa bi od takrat, ko bi se stekli pogoji zanj
SPZ člen 105, 105/3. SZ člen 8. ZPP člen 286, 337.
skupni prostor – večstanovanjska hiša - venire contra factum proprium
Značilnost skupnih prostorov je, da služijo hiši kot celoti in za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše; kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice.