OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068606
OZ člen 177, 179. ZPP člen 125a, 125a/4.
poseg v čast in dobro ime – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – denarna odškodnina – javna oseba – sosporništvo
Dejstvo, da je tožnik javna oseba, zmanjšuje stopnjo njegovih duševnih bolečin v primerjavi z osebami, ki niso vsakodnevno in poklicno izpostavljene, vendar pa tudi javne osebe niso dolžne trpeti žaljivih in težkih obtožb.
Odškodninske tožbe zaradi razžalitve v intervjuju ni treba vložiti zoper intervjuvanca in novinarja skupaj, ker nista ne nujna ne enotna sospornika.
izvršba na denarno terjatev – sklep o rubežu – rubež terjatve
Terjatev, ki naj bi se zarubila, mora biti določno opredeljena, saj v nasprotnem primeru odločitve o nadaljevanju izvršbe z rubežem denarne terjatve ni mogoče preizkusiti.
pobotanje v pravdi - zunajpravdno pobotanje - prenehanj terjatve
Od pravdnega pobotanja je potrebno razlikovati zunajpravdno pobotanje v času njenega trajanja. Vsak dolžnik namreč lahko tudi med trajanjem pravde izpolni svojo obveznost in to na kakršenkoli način, tudi z zunajpravdnim pobotanjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065271
OZ člen 131, 171, 179.
povzročitev škode – identično dejansko stanje – vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina
Pravdno sodišče, ki v odškodninski zadevi obravnava isti historični dogodek kot kazensko sodišče, je glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na kazensko obsodilno sodbo, dolžno pa je presojati toženčev ugovor deljene odgovornosti.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066596
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek – kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – vsota doseženih kazenskih točk – čas storitve prekrška – pravnomočnost odločbe
Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ob doseženi ali preseženi določeni vsoti kazenskih točk se upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana vsota dosežena ali presežena v obdobju treh let, le čas storitve prekrškov.
omejitev izvršbe – izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet – denarna socialna pomoč
Na prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti po 101. členu ZIZ ter na zakonske omejitve izvršbe iz 102. člena ZIZ pazi po uradni dolžnosti organizacija za plačilni promet, ki izvršbo opravlja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068597
ZVCP-1 člen 30. OZ člen 6, 6/1, 171. ZDP člen 16.
krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžnega ravnanja – montažni most – prometna signalizacija – kolesar – padec kolesarja – dolžna skrbnost oškodovanca – stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za posvet s stranko
Toženka je dolžni skrbnosti zadostila s postavitvijo (vse) ustrezne prometne signalizacije, katera je opozarjala na večjo previdnost vožnje čez montažni most z vidnimi režami med mostnimi ploščami. Pretirana je zahteva, da bi morala toženka, ker naj le tako ne bi prišlo do zagozditve kolesa v režo, prepovedati promet za kolesarje. Izkustveno je poznano, da ob počasni vožnji, torej vožnji z minimalno hitrostjo, reža med ploščami ne bi pomenila bistvene ovire, saj bi povprečno skrben in izkušen kolesar ob majhni hitrosti, v kolikor bi zapeljal v režo, kolo obvladal.
Toženci morajo tožnici nadomestiti znesek koristi, ki jo je imela pok. toženka od uporabe spornega prostora brez pravne podlage, to pa je znesek, ki bi ga morala plačati, če bi s tožnico imela sklenjeno najemno pogodbo, s katero bi se višina najemnine določila skladno z Odredbo o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin.
posojilna pogodba na odpoklic – začetek teka zastaranja
Za začetek teka zastaranja je praviloma odločilna dospelost terjatve, obstajajo pa izjeme. Ena izmed izjem je, ko je dospelost vezana na aktivnost upnika, na primer na njegov opomin, poziv ali tako kot v obravnavanem primeru na odpoklic kredita. V navedenem primeru bi bil namreč zaradi upnikove neaktivnosti izničen pomen instituta zastaranja, ki je v pravni varnosti udeležencev obligacijskega razmerja, saj bi bila začetek teka zastaranja in posledično zastaranje negotova.
Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi brez izvedenca ugotovilo obseg zdravljenja poškodovanega zapestja (telesne bolečine, trajne posledice), ker je tožnica v nesreči dobila tudi zvin vratne hrbtenice, za katero škoda ni krita.
Kršenje avtorskih pravic ima v civilnopravnem razmerju za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine. Opustitev dolžnosti iz 4. odstavka 159. člena ZASP pa ima za posledico le možno sankcijo o kazenskih določbah 2. točke 1. odstavka 185. člena ZASP.
Če sodišče izda zamudno sodbo, se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od njenega prejema.
ČLOVEKOVE PRAVICE – OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021257
KZ člen 169, 169/3, 171, 171/4. OZ člen 177, 177/1, 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 353.
razžalitev dobrega imena in časti – protipravnost ravnanja
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti po prvem odstavku 179. člena Obligacijskega zakonika mora sodišče uporabiti najprej merila, ki jih ureja civilno odškodninsko pravo. Če so ta pomanjkljiva, uporabi tudi merila, ki so se oblikovala na kazenskopravnem področju
izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice – prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice
Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izločitvena pravica ne preneha. Vendar pa s potekom roka za prijavo izločitvene pravice preneha ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, zato upravitelj lahko to premoženje proda. V primeru prodaje premoženja, na katerem je upnik zamudil s prijavo izločitvene pravice le-ta izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo.
ZGD člen 6, 6/1, 6/1-4. ZGD-1 člen 8. ZPPSL člen 68. ZPP člen 226, 226/1, 227, 227/1, 243.
spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zmanjšanje premoženja v korist druge osebe – trditveno breme – informativni dokaz – dokaz z izvedencem – predložitev listin
Z dokaznim gradivom (poslovnimi knjigami) nobene družbe tožeča stranka ne razpolaga in do njega tudi nima dostopa, s tem pa tudi ne razpolaga z vsebino informacije, s katero želi potrditi svoje navedbe. Dokazni predlog tožeče stranke je v bistvu sestavljen iz predloga, da sodišče odredi družbama I. in I. T. predložitev poslovnih listin in iz predloga, da te listine pregleda izvedenec zaradi izdelave strokovnega mnenja o premoženjskih učinkih dejanja, ki ga očita toženi stranki.
ZIZ člen 62. ZPP člen 22, 22/1, 30, 30/1, 46, 46/1, 47, 47/1, 69.
stvarna in krajevna pristojnost – nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti
Izvršilno sodišče je v izvršilnem postopku določilo stvarno in krajevno pristojno sodišče prve stopnje za sojenje v pravdnem postopku, in sicer v sklepu, zoper katerega tožena stranka ni vložila pritožbe. Zato je že iz tega razloga sedaj, ko ugovarja stvarni in krajevni pristojnosti šele po pravnomočnosti tega sklepa, tj. v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, z ugovorom prepozna.
Dediči vstopijo v položaj zapustnika. To pomeni, da proti dolžniku neposredno uveljavljajo denarno terjatev. Nobenega razloga ni, da bi morali dolžnika tožiti na ugotovitev, da terjatev spada v zapuščino. Za takšno tožbo tudi nimajo pravnega interesa.
SPZ člen 105, 105/3. SZ člen 8. ZPP člen 286, 337.
skupni prostor – večstanovanjska hiša - venire contra factum proprium
Značilnost skupnih prostorov je, da služijo hiši kot celoti in za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše; kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069462
ZPP člen 165, 165/2, 166, 343. OZ člen 82, 82/1, 435, 990, 991.
konzorcijska pogodba – sporazum o skupni gradnji – joint venture – družbena pogodba – razlaga pogodbe – pogodbena kazen – solidarna odgovornost – prodajna pogodba - pravni interes za pritožbo
Bistvo in osnovni namen joint venture pogodb pri javnem naročilu je v tem, da partnerji skupno uspešno izvedejo naročilo in so po izvedbi naročila upravičeni do delitve koristi (dobička od celotnega posla), ki se doseže z delovanjem družbe, ne pa do povrnitve celotne vrednosti svojega prispevka. V tem delu taki sporazumi izkazujejo pravne značilnosti družbene pogodbe.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju – plačilo stroškov
V skladu s pogodbo o upravljanju je lastnik tisti, ki je dolžan tožeči stranki sporočiti vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na upravljanje, še zlasti na delitev stroškov vzdrževanja in obratovanja stanovanjske hiše. Tega toženec ni storil, saj tožeča stranka tako o njegovih razpolaganjih s stanovanjem ni bila obveščena. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pokojnemu tožencu utemeljeno izstavila vtoževane račune in zahtevala plačilo stroškov za stanovanje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065259
URS člen 22. ZASP-B člen 26.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del – valorizacija tarife – enotna sodna pisanja – poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča
S pojmom „tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona“ (ZASP-B) je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (t. i. normativni del), katerih del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika-98).
Vrhovno sodišče je s sodbo, s katero je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, opravilo svojo z zakonom določeno nalogo poenotenja sodne prakse. Od takšne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in boljši argumenti. Če teh ni, bi odločitev, ki je drugačna od večinske in s strani vrhovnega sodišča potrjene sodne prakse, kršila načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.