Kršenje avtorskih pravic ima v civilnopravnem razmerju za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine. Opustitev dolžnosti iz 4. odstavka 159. člena ZASP pa ima za posledico le možno sankcijo o kazenskih določbah 2. točke 1. odstavka 185. člena ZASP.
Če sodišče izda zamudno sodbo, se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od njenega prejema.
ČLOVEKOVE PRAVICE – OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021257
KZ člen 169, 169/3, 171, 171/4. OZ člen 177, 177/1, 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 353.
razžalitev dobrega imena in časti – protipravnost ravnanja
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti po prvem odstavku 179. člena Obligacijskega zakonika mora sodišče uporabiti najprej merila, ki jih ureja civilno odškodninsko pravo. Če so ta pomanjkljiva, uporabi tudi merila, ki so se oblikovala na kazenskopravnem področju
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066596
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek – kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – vsota doseženih kazenskih točk – čas storitve prekrška – pravnomočnost odločbe
Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ob doseženi ali preseženi določeni vsoti kazenskih točk se upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana vsota dosežena ali presežena v obdobju treh let, le čas storitve prekrškov.
izpodbijanje in ugotovitev očetovstva – rok za vložitev otrokove tožbe na izpodbijanje očetovstva – odločitev Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je tožbo zaradi izpodbijanja očetovstva zavrglo kot prepozno zaradi poteka 5-letnega roka od tožničine polnoletnosti, tako kot je to določal 98. člen ZZZDR. Glede na odločitev Ustavnega sodišča, ki je tisti del besedila 98. člena ZZZDR, ki je predstavljal materialnopravno podlago izpodbijane odločitve, razveljavil, je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijano odločitev razveljaviti.
razmerja med zakoncema – preživljanje zakonca - razmerja med starši in otroki – preživljanje otrok – preživnina – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena
Ker tožnica ni dokazala, da je nezaposlena brez svoje krivde, ni upravičena do preživnine po razvezi zakonske zveze.
Po 25. čl. ZNPosr pridobi nepremičninska družba pravico do plačila provizije od naročitelja, ko je sklenjena pogodba pri sklenitvi katere je posredovala. Zaključek sodišča o tem, da pogodba o posredovanju, ki je bila sklenjena istega dne kot kupoprodajna pogodba, nima dopustne podlage, je pravilen.
ugovor aktivne legitimacije - pobot terjatve – pogoji za pobot
Toženi bi v skladu s 311. členom OZ lahko pobotal terjatev, ki jo je imel nasproti tožeči stranki, če bi se obe terjatvi glasili na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če bi obe zapadli. Pobot bi nastal, ko bi ena stranka drugi podala izjavo o pobotu, učinkoval pa bi od takrat, ko bi se stekli pogoji zanj
ZOR člen 103. ZZKat člen 15. Navodila za ugotavljanje in zamejičenje posestnih meja parcel člen 9.
zemljiški kataster – urejanje mej – mejna obravnava – mejni ugotovitveni postopek – dogovor o poteku meje – napake volje – ničnost dogovora o poteku meje – pasivna legitimacija geodetske uprave – podpis dogovora o poteku meje v mejnem ugotovitvenem postopku
Upravni organ (geodetska uprava) je vodil mejni ugotovitveni postopek in posredoval pri dogovarjanju o poteku posestnih meja. Ni pa udeleženec obligacijskega razmerja, ki s sporazumom o ugotovitvi in zamejičenju meje nastane med mejaši, zato ni pasivno legitimiran v postopku zaradi ugotavljanja ničnosti tega sporazuma.
Ni res, da so vse, v mejnem ugotovitvenem postopku vzpostavljene mejne točke v medsebojni odvisnosti. Meja med dvema parcelama je opredeljena s katastrskimi točkami in njihovo lego dogovarjajo lastniki parcel, ki se stikajo, na pa tudi lastniki drugih, okoliških parcel.
Pravica osebe, da sama skrbi zase, za svoje koristi in pravice, je njena temeljna osebnostna pravica, ki se lahko omeji le izjemoma in pod pogoji, ki jih določa 44. člen ZNP. Zato je sodišče pri odločanju o odvzemu ali omejitvi te pravice dolžno s posebno skrbnostjo in tudi po uradni dolžnosti ugotavljati pogoje za odvzem poslovne sposobnosti in pri tem upoštevati namen ukrepa in varstvo osebnostne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068606
OZ člen 177, 179. ZPP člen 125a, 125a/4.
poseg v čast in dobro ime – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – denarna odškodnina – javna oseba – sosporništvo
Dejstvo, da je tožnik javna oseba, zmanjšuje stopnjo njegovih duševnih bolečin v primerjavi z osebami, ki niso vsakodnevno in poklicno izpostavljene, vendar pa tudi javne osebe niso dolžne trpeti žaljivih in težkih obtožb.
Odškodninske tožbe zaradi razžalitve v intervjuju ni treba vložiti zoper intervjuvanca in novinarja skupaj, ker nista ne nujna ne enotna sospornika.
URS člen 68. ZIZ člen 168. ZPP člen 181. ZFPPod člen 27. ZPPLPKEU člen 3,4.
pravni interes – ugotovitvena tožba – možnost tujcev, da na ozemlju RS pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah
Tožnica je pravni interes za vložitev predmetne tožbe izkazala že s pravnomočnim napotitvenim sklepom, pravdno sodišče pa bi, v kolikor bi takšno tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, kršilo 181. člen ZPP in 168. člen ZIZ.
nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
Tožnik bi za trditve o novi škodi moral dokazati vzročno zvezo med poškodbo iz leta 1995 in operacijo vezi desnega zapestja, ki je bila opravljena v letu 2000.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Po določbi 41. člena ZD se lahko zahteva vrnitev daril zaradi dopolnitve nujnega dednega deleža v treh letih od zapustnikove smrti. Darila je torej mogoče v zapuščino vrniti pod pogojema, da je bila takšna zahteva podana in da je bila podana pravočasno.
izvršba na denarno terjatev – sklep o rubežu – rubež terjatve
Terjatev, ki naj bi se zarubila, mora biti določno opredeljena, saj v nasprotnem primeru odločitve o nadaljevanju izvršbe z rubežem denarne terjatve ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 137, 183, 277, 300, 318, 339, 339/2, 339/2-8..
nasprotna tožba – vročanje – zamudna sodba
Zaradi predpostavljenega enotnega postopka po tožbi in nasprotni tožbi zaradi enotnega odločanja bi morala biti v skladu z 137. členom ZPP nasprotna tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice iz 277. člena ZPP vročena pooblaščencem tožeče stranke oziroma nasprotno tožene stranke. Ker ni bila, ni bila pravilno vročena, s tem pa ne izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.
avtorska pravica -nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife Pravilnika o priobčitvi glasbenih del iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
ZD člen 32, 210, 210/2, 210/2-3. ZPP člen 181, 181/2.
izločitveni zahtevek – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev - korist zaradi vlaganja v premoženje – pomoč zapustnika dediču – vračunanje darila v dedni delež - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Za uveljavitev izločitvenega zahtevka iz 32. člena ZD ni treba, da se dedičev prispevek izkazuje v spremembi kulture obdelovalnih površin, povečanemu pridelku, povečanemu številu glav živine ter dejstvu, da zapustnik pri povečanju in(ali) ohranjanju svojega premoženja ni ničesar prispeval; šteje vsak prispevek k ohranjanju ali(in) povečanju zapustnikovega premoženja, še posebej, če gre za skupno pridobivanje zapustnika in njegovega potomca ob siceršnjem skupnem bivanju oz. vsaj njuni prostorski povezanosti.
Pravno napačen je zaključek, da se ne sme upoštevati pomoč potomčevih znancev in prijateljev, katero ta odplača z nudenjem svojega dela njim.
Materialnopravno zmoten je zaključek da vzajemna pomoč med zapustnikom in tistim dedičem, ki uveljavlja izločitveni dednopravni zahtevek, avtomatično predstavlja podlago za medsebojno poračunavanje pomoči enega in drugega. Takšno medsebojno pomoč je mogoče upoštevati le v primeru, če bi šlo za izrecen dogovor, da zapustnik s svojo pomočjo „plača“ pomoč svojega dediča. Podobno velja za okoliščino, da sta starša tožniku podarila zemljišče. Tudi glede darila bi moral obstajati nagib, ki bi kazal na „plačilo“ za izvršeno pomoč tožnika zapustniku, sicer ga je mogoče obravnavati kot darilo, ki se všteva v dedičev dedni delež oz. je podvržen vračanju v zapuščino, če je prikrajšan delež drugih – nujnih dedičev.
O nespornih darilih, ki se vračunavajo v dedni delež, se odloča v zapuščinskem postopku. Le ob spornosti veljavnosti, obstoja ali vrednosti darila in(ali) obsega zapuščine lahko nastane spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica vračunavanja v zakoniti dedni delež. Zato v spornem primeru ni bil izkazan pravni interes za tožbo na ugotovitev, da je toženka dobila darilo od zapustnika.
ZTLR člen 27, 28, 72. SPZ člen 5, 10, 49, 49/1. ZZK-1 člen 5, 8. OZ člen 125, 125/2.
priposestvovanje – dobra vera
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da izročevalec v zemljiško knjigo ob sklepanju izročilne pogodbe (še) ni bil vpisan, kar so tožene stranke vedele, še ne dokazuje nedobrovernosti tožencev, saj so vedele tudi, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu in so pravni posel sklenile z dejanskim lastnikom in od tedaj dalje z njegovim vedenjem in soglasjem imele nepremičnini (nemoteno) tudi v posesti.