invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Po zaključenem zdravljenju leve poškodovane rame in po operaciji na ledvenem delu hrbtenice pri tožniku še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ampak je tožnik še vedno delovni invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto. Njegova zahteva za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti oziroma v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v skrajšanem delovnem času oziroma v II. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske upokojitve ni utemeljena.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nova škoda - izvensodna poravnava
Izvensodna poravnava, na podlagi katere je tožnik prejel odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpel v nesreči pri delu, ne izključuje odškodninskega zahtevka zaradi posledic, na katere tožnik ob sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti.
Sklep o dedovanju vročen zakoniti zastopnici dediča, je bil pravilno vročen. V predlogu pa se dedič sklicuje tudi na to, da v postopku ni bil pravilno zastopan, ker je med njim in skrbnico, obstajalo nasprotje interesov. V tem obsegu predlog predstavlja predlog za obnovo postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - čakanje na delo - mobbing - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - odškodnina
Ustni dogovor med strankama, da tožnici (določen čas) ni treba prihajati na delo, ne pomeni, da se tožnica na kasnejše ustne in pisne pozive tožene stranke nazaj na delo ni bila dolžna odzvati. Ker se na te pozive ni odzvala, je z dela izostala neupravičeno in ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - invalid II. kategorije - krajši delovni čas - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi tožnici ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo, kot ga je kot invalidka II. kategorije invalidnosti zmožna opravljati po dokončni odločbi ZPIZ, je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Prvo tožena stranka se odškodninske odgovornosti za neizpolnitev pogodbe v predmetni zadevi ni razbremenila, saj ni dokazala, da je škoda nastala zaradi okoliščin, katerim se ni mogla izogniti. Škodljivim posledicam prenapetostnega sunka bi se namreč s hrambo arhiva ali kopiranjem varnostnih kopij na drugo lokacijo, kot se nahajajo izvirni podatki, lahko izognila.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - invalid III. kategorije
Delovno mesto, na katerem je tožnik delal, je bilo zanj kot za invalida III. kategorije invalidnosti ustrezno. Ker dela na tem delovnem mestu kljub temu ni opravljal tako, kot bi bilo treba, mu je tožena stranka utemeljeno podala več pisnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti in kasneje tudi redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
S pogodbenim določilom pravdni stranki nista jasno in izrecno izključili pristojnosti sodišča za reševanje sporov iz te pogodbe, ker je očitno predviden še nadaljnji postopek pred sodiščem. Tak zapis se zato ne more razlagati kot sporazum strank o tem, da spor predložita v reševanje izključno arbitraži.
izredna pravna sredstva – revizija – postulacijska sposobnost
Tožnik v pritožbi ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizijo pa je vložil sam, čeprav po zakonu te pravice nima zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
ZDR člen 42, 84, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 128.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - obvestilo sindikatu - plača dodatek k plači - nadurno delo
Dejstvo, da je tožena stranka pol leta po tem, ko je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, objavila razpis za prosto delovno mesto, še ne zadošča za zaključek, da je bila ukinitev tožnikovega delovnega mesta fiktivna.
Ker je tožena stranka plačilni nalog brez dvoma prejela, zatrjevana procesna kršitev ni podana, saj je tožena stranka kljub vročanju na napačen naslov sodna pisanja prejela in bila seznanjena z njihovo vsebino, s tem pa je bila pomanjkljivost pri vročanju odpravljena in je bila toženi stranki zagotovljena možnost obravnavanja pred sodiščem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti - odpovedni rok - poslovodna oseba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija
Kljub ugotovitvi, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki se je presojala v tem sporu, nezakonita, tožnikov zahtevek za reintegracijo in delno za reparacijo ni utemeljen, saj mu je delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana v času odpovednega roka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - regres za letni dopust
Ker tožnica pri toženi stranki ni bila izpostavljena nadlegovanju ali trpinčenju, iz izvedenega dokaznega postopka pa ne izhaja niti, da bi tožena stranka opustila izvedbo ustreznih ukrepov in ustvarila nevzdržno delovno okolje, ni podan odpovedni razlog iz 7. točke drugega odstavka 112. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca. Tožnica posledično ni upravičena do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
.
Ker je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena več kot šest let, delovno razmerje pa ji je v letu 2009 prenehalo po 1. juliju, je v tem letu pridobila pravico do celotnega letnega dopusta (ter do celotnega regresa za letni dopust).
starostna pokojnina - pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj
Delo ob sobotah in nedeljah zaradi uvajanja novih tehnologij ter delo na terenu pri obnovah hotelov in dvoran ne predstavlja nujnega, nepredvidljivega in kratkotrajnega dela, ki bi se lahko štelo kot poseben delovni pogoj. Iz tega razloga se plača, ki jo je tožnik prejel za opravljanje tega dela (nadurnega dela), ne všteva v pokojninsko osnovo.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 273. ZDR člen 32, 35, 88, 88/1, 88/1-3, 113.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - predstavnik delavcev
Tožnik, ki je prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zgolj s sklicevanjem na posebno pravno varstvo pred odpovedjo, ki jo uživajo predstavniki delavcev po 113. členu ZDR, ne izkazuje verjetnosti obstoja terjatve, katere zavarovanje predlaga z izdajo začasne odredbe.
odškodninska odgovornost delavca - izostanek z dela - pobot - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
Podana je odškodninska odgovornost toženca (delavca) za škodo, ki je nastala z izpadom njegovega dela, ker od dne, ko je zaključil z bolniškim staležem, do poteka odpovednega roka, ni prišel na delo k tožeči stranki, čeprav mu je bilo to naročeno.
ZPP člen 137, 183, 277, 300, 318, 339, 339/2, 339/2-8..
nasprotna tožba – vročanje – zamudna sodba
Zaradi predpostavljenega enotnega postopka po tožbi in nasprotni tožbi zaradi enotnega odločanja bi morala biti v skladu z 137. členom ZPP nasprotna tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice iz 277. člena ZPP vročena pooblaščencem tožeče stranke oziroma nasprotno tožene stranke. Ker ni bila, ni bila pravilno vročena, s tem pa ne izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.
URS člen 22, 23, 125, 156. ZASP-B člen 26, 26/4. ZS člen 3.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - tarifa – uporaba pravilnika
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločitvijo, da tožeča stranka ni upravičena zaračunavati valoriziranega nadomestila po tarifni prilogi Pravilnika 98, temveč je upravičena le do nevaloriziranega zneska po tarifi Pravilnika 98, poenotilo sodno prakso. Od uveljavljane in enotne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in prepričljiveljši argumenti, ki jih tožnik ne ponuja.
Dolžnikovo priznanje obstoja terjatve v času, ko je bilo to priznanje dano, ne more izključiti njegovega ugovora kasnejšega prenehanja terjatve zaradi odstopa od pogodbe, do katerega je prišlo po trditvah pritožnika po cesiji zaradi neizpolnitve cedentovih pogodbenih obveznosti.