starostna pokojnina - pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj
Delo ob sobotah in nedeljah zaradi uvajanja novih tehnologij ter delo na terenu pri obnovah hotelov in dvoran ne predstavlja nujnega, nepredvidljivega in kratkotrajnega dela, ki bi se lahko štelo kot poseben delovni pogoj. Iz tega razloga se plača, ki jo je tožnik prejel za opravljanje tega dela (nadurnega dela), ne všteva v pokojninsko osnovo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 129/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Ker se pri tožnici, ko je bila sprejeta v bolnišnico v Avstriji, porod še ni začel, tako da zdravljenje v tujini ni bilo nujno in potrebno, tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in za povračilo stroškov zdravstvenih storitev za porod s carskim rezom ni utemeljen.
ZDR člen 42, 84, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 128.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - obvestilo sindikatu - plača dodatek k plači - nadurno delo
Dejstvo, da je tožena stranka pol leta po tem, ko je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, objavila razpis za prosto delovno mesto, še ne zadošča za zaključek, da je bila ukinitev tožnikovega delovnega mesta fiktivna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - sindikalni zaupnik - sindikat pri delodajalcu - posebno varstvo pred odpovedjo
Ker je bil tožnik v času odpovedi predsednik sindikata pri toženi stranki (in je štel za sindikalnega zaupnika in užival posebno varstvo pred odpovedjo), mu tožena stranka, ne da bi pridobila soglasje sindikata, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
zamudna sodba - regres za letni dopust - sorazmerni del regresa za letni dopust
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da so bili za izdajo zamudne sodbe podani vsi zakonsko predvideni pogoji, pravilno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo iz naslova regresa za letni dopust. Tožnica je za leto 2009 upravičena do preostanka regresa za letni dopust, ker ji ni bil izplačan v celotni višini, za leto 2010 pa je upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust, ker ji je delovno razmerje prenehalo 7. 5. 2010
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 159, 159/4, 185, 185/1, 185/1-2.
priobčitev fonogramov
Skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP stori prekršek tisti, ki pristojni kolektivni organizaciji ne pošlje potrebnih podatkov o njeni priobčitvi fonogramov. Zato je neutemeljen očitek, „da zakonodaja imetnikom pravic ne ponuja instituta, ki bi vsaj deloma omilila dolžnost imetnikov pravic po dopuščanju uporabe njihove zasebne lastnine brez njihovega izrecnega dovoljenja“.
Ker je tožena stranka plačilni nalog brez dvoma prejela, zatrjevana procesna kršitev ni podana, saj je tožena stranka kljub vročanju na napačen naslov sodna pisanja prejela in bila seznanjena z njihovo vsebino, s tem pa je bila pomanjkljivost pri vročanju odpravljena in je bila toženi stranki zagotovljena možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 273. ZDR člen 32, 35, 88, 88/1, 88/1-3, 113.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - predstavnik delavcev
Tožnik, ki je prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zgolj s sklicevanjem na posebno pravno varstvo pred odpovedjo, ki jo uživajo predstavniki delavcev po 113. členu ZDR, ne izkazuje verjetnosti obstoja terjatve, katere zavarovanje predlaga z izdajo začasne odredbe.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - pooblaščenec - pooblastilo - društvo
Pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili podani, saj je tožena stranka po pooblaščencu, ki je imel veljavno pooblastilo (podala ga je oseba, ki je bila s sklepom izvršilnega odbora tožene stranke - društva - imenovana za izvršno direktorico), pravočasno podala obrazložen odgovor na tožbo, v katerem je v celoti nasprotovala tožničinemu tožbenemu zahtevku.
odškodninska odgovornost delavca - izostanek z dela - pobot - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
Podana je odškodninska odgovornost toženca (delavca) za škodo, ki je nastala z izpadom njegovega dela, ker od dne, ko je zaključil z bolniškim staležem, do poteka odpovednega roka, ni prišel na delo k tožeči stranki, čeprav mu je bilo to naročeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni treba, da delo, ki ga delavec opravlja, postane nepotrebno v celoti (ampak se lahko razdeli med ostale zaposlene), niti da delodajalec ukine delovno mesto, na katerem delavca ne potrebuje več.
odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - vojak - sodno varstvo
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik na delovnem mestu ni bil izpostavljen proti njemu usmerjenemu, ponavljajočemu se ali sistematičnemu, graje vrednemu in očitno negativnemu in žaljivemu ravnanju, torej da ni bil žrtev trpinčenja na delovnem mestu (ampak da so njegove zdravstvene oz. psihične težave lahko nastale že zaradi povsem normalnega komuniciranja), tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 352. ZPP člen 19, 23, 23/2, 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/8.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje - stvarna pristojnost - odstop - pooblaščenec
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je odškodninski zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja, pri čemer je kot relevantno štelo, da naj bi bila tožba vložena na dan, ko je bila zadeva odstopljena stvarno pristojnemu (delovnemu) sodišču, ni pravilna. Kot datum vložitve tožbe je treba šteti dan, ko je bila tožba dejansko vložena (čeprav na nepristojno sodišče).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069988
ZPP člen 285.
materialno procesno vodstvo - priobčitev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov
Da bi sodišče prve stopnje s tem, ko tožeče stranke ni pozvalo k konkretiziranju navedb (ki jih je ocenilo za preveč pavšalne) in posledično s tem, ko predlagane priče ni zaslišalo, zagrešilo kakršnokoli postopkovno nepravilnost, iz pritožbe ne izhaja. Kršitev načela materialnoprocesnega vodstva in načela kontradiktornosti postopka pomeni relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka. Na take kršitve pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pač pa le na ugovor strank.
ZZVZZ člen 24. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 129/1, 132.
povrnitev stroškov poroda v tujini – načrtovan porod
Tožnica v tujini (v Avstriji) ni bila hospitalizirana zaradi razpoka plodnega mehurja, ampak je bilo predrtje opravljeno v porodnišnici šele dva dni po sprejemu. Ker ni šlo za nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, temveč za načrtovan porod v tujini, tožnica ni upravičena po povrnitve stroškov poroda.
dopolnilna sodba – stroški postopka – določitev vrednosti spornega predmeta
Po določilu drugega odstavka 44. člena ZPP je takrat, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga navede tožeča stranka v tožbi. Glede na to, da je tožeča stranka s tožbo uveljavljala več zahtevkov, pri čemer vrednosti spora posameznih zahtevkov ni navedla, bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati, naj na podlagi 108. člena ZPP to stori. Vendar pa ni ravnalo tako, pa tudi tožena stranka ga ni na to opozorila.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku
Pravdno sodišče mora pri sojenju upoštevati opis dejanja, kot je naveden v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe v tistem delu, kjer so navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bil sploh mogoč pravni sklep, da obdolženi ni vozil v skladu s cestno prometnimi pravili.
ZIZ člen 25, 25/1. ZGD-1 člen 100, 100/1, 100/2, 100/3.
odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – družba z neomejeno odgovornostjo – osebna odgovornost družbenika
Upoštevaje zakonsko določeno osebno odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo niso pravno pomembne ugovorne in pritožbene trditve o pasivni vlogi, ki naj bi jo dolžnik imel pri vodenju in odločanju v izbrisani družbi.
Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni mogoče uporabiti, saj odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo določa zakon in ne gre za spregled pravne osebnosti.
Iz kupoprodajne pogodbe, ki sta jo sklenili prvo tožena in četrto tožena stranka, izhaja, da prvo toženka četro toženki proda svoj solastninski delež do 1/1 nepremičnine parc. št. 1017/5 k.o. X., na kateri stoji tudi vezni trakt, za katerega tožeča stranka trdi, da je ostal v njeni lasti. V skladu s 7. členom pogodbe pa je prvo toženka dovolila vknjižbo lastninske pravice četrto toženke na tej nepremičnini v celoti do 1/1. Ob upoštevanju domneve dobrovernosti četrto toženke, načela zaupanja v zemljiško knjigo in določila 244. člena ZZK-1, po katerem izbrisna tožba proti tretji dobroverni osebi ni dovoljena, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka verjetnost terjatve tožeče stranke ni izkazana.