ZDR člen 42, 84, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 128.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - obvestilo sindikatu - plača dodatek k plači - nadurno delo
Dejstvo, da je tožena stranka pol leta po tem, ko je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, objavila razpis za prosto delovno mesto, še ne zadošča za zaključek, da je bila ukinitev tožnikovega delovnega mesta fiktivna.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nova škoda - izvensodna poravnava
Izvensodna poravnava, na podlagi katere je tožnik prejel odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpel v nesreči pri delu, ne izključuje odškodninskega zahtevka zaradi posledic, na katere tožnik ob sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti.
Sodišče je pri presoji pravilnosti ocene javnega uslužbenca res omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani, in nikakor ne more nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Iz navedenega razloga tudi v postopku dokazovanja sodišče večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, pa tudi mnenju drugih zaposlenih, ki strokovno poznajo delo organa.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 352. ZPP člen 19, 23, 23/2, 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/8.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje - stvarna pristojnost - odstop - pooblaščenec
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je odškodninski zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja, pri čemer je kot relevantno štelo, da naj bi bila tožba vložena na dan, ko je bila zadeva odstopljena stvarno pristojnemu (delovnemu) sodišču, ni pravilna. Kot datum vložitve tožbe je treba šteti dan, ko je bila tožba dejansko vložena (čeprav na nepristojno sodišče).
odškodninska odgovornost delavca - izostanek z dela - pobot - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
Podana je odškodninska odgovornost toženca (delavca) za škodo, ki je nastala z izpadom njegovega dela, ker od dne, ko je zaključil z bolniškim staležem, do poteka odpovednega roka, ni prišel na delo k tožeči stranki, čeprav mu je bilo to naročeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - disciplinski postopek - načelo kontradiktornosti
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in na možnost kasnejše odpovedi, ki je bilo podano v sklepu o disciplinski odgovornosti (s katerim je tožena stranka tožniku izrekla denarno kazen zaradi predhodne kršitve delovnih obveznosti), zakonito, ker tožnik zoper ta sklep ni uveljavljal sodnega varstva. V sporu, v katerem je predmet presoje redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, bi moralo sodišče prve stopnje tudi podano opozorilo presoditi po vsebini.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 129/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Ker se pri tožnici, ko je bila sprejeta v bolnišnico v Avstriji, porod še ni začel, tako da zdravljenje v tujini ni bilo nujno in potrebno, tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in za povračilo stroškov zdravstvenih storitev za porod s carskim rezom ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - sindikalni zaupnik - sindikat pri delodajalcu - posebno varstvo pred odpovedjo
Ker je bil tožnik v času odpovedi predsednik sindikata pri toženi stranki (in je štel za sindikalnega zaupnika in užival posebno varstvo pred odpovedjo), mu tožena stranka, ne da bi pridobila soglasje sindikata, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3. ZDSS-1 člen 42.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - podaja odpovedi - pristojna oseba
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, začne teči, ko za kršitev in storilca izve oseba, ki lahko v imenu delodajalca odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja (in ne katera koli druga pri delodajalcu zaposlena oseba).
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Po zaključenem zdravljenju leve poškodovane rame in po operaciji na ledvenem delu hrbtenice pri tožniku še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ampak je tožnik še vedno delovni invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto. Njegova zahteva za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti oziroma v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v skrajšanem delovnem času oziroma v II. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske upokojitve ni utemeljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - čakanje na delo - mobbing - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - odškodnina
Ustni dogovor med strankama, da tožnici (določen čas) ni treba prihajati na delo, ne pomeni, da se tožnica na kasnejše ustne in pisne pozive tožene stranke nazaj na delo ni bila dolžna odzvati. Ker se na te pozive ni odzvala, je z dela izostala neupravičeno in ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožbeni zahtevek za plačilo domnevnega prikrajšanja pri plači kot odškodnine zaradi diskriminacije (ki naj bi bila v tem, da so pravniki v drugih organizacijskih enotah po Sloveniji prejemali višje plače, tožnica pa je, ker je bila zaposlena v pokrajini z najvišjo stopnjo brezposelnosti, prejemala nižjo plačo) ni utemeljen, saj je tožena stranka dokazala, da tožnice ni diskriminirala.
ZZVZZ člen 24. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 129/1, 132.
povrnitev stroškov poroda v tujini – načrtovan porod
Tožnica v tujini (v Avstriji) ni bila hospitalizirana zaradi razpoka plodnega mehurja, ampak je bilo predrtje opravljeno v porodnišnici šele dva dni po sprejemu. Ker ni šlo za nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, temveč za načrtovan porod v tujini, tožnica ni upravičena po povrnitve stroškov poroda.
dopolnilna sodba – stroški postopka – določitev vrednosti spornega predmeta
Po določilu drugega odstavka 44. člena ZPP je takrat, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga navede tožeča stranka v tožbi. Glede na to, da je tožeča stranka s tožbo uveljavljala več zahtevkov, pri čemer vrednosti spora posameznih zahtevkov ni navedla, bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati, naj na podlagi 108. člena ZPP to stori. Vendar pa ni ravnalo tako, pa tudi tožena stranka ga ni na to opozorila.
Sklep o dedovanju vročen zakoniti zastopnici dediča, je bil pravilno vročen. V predlogu pa se dedič sklicuje tudi na to, da v postopku ni bil pravilno zastopan, ker je med njim in skrbnico, obstajalo nasprotje interesov. V tem obsegu predlog predstavlja predlog za obnovo postopka.
Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo o stroških postopka, saj je toženi stranki priznalo tudi stroške postopka, ki so bili že priznani s pravnomočno sodbo oz. sklepom.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 73, 109, 126, 130, 131.
zamudna sodba - sklepčnost - regres za letni dopust - plača - prikrajšanje pri plači - odpravnina - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Glede na trditve tožnika v tožbi (da je bil od leta 1997 do konca leta 2004 zaposlen pri delodajalcu R.M. d.o.o., da mu ta družba regresa za letni dopust za leti 2003 in 2004 ni izplačala, da mu je izplačala prenizko plačo, da je bila tožena stranka, ki je bila v sodnem registru vpisana kot ustanoviteljica in zakonita zastopnica te družbe, aktivna družbenica, da je bila družba R.M. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra po ZFPPod) je tožba v zvezi z zahtevkom za plačilo regresa za letni dopust in razlike v plači za leti 2006 in 2007 sklepčna. Sklepčna pa ni v delu, v katerem je tožnik zoper toženo stranko uveljavljal odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podal drug delodajalec, k kateremu je bil prevzet od družbe R.M. d.o.o. Ker v tem delu tožba ni sklepčna, sodišče prve stopnje v zvezi z odpravnino ne bi smelo izdati zamudne sodbe.
ZD člen 32, 210, 210/2, 210/2-3. ZPP člen 181, 181/2.
izločitveni zahtevek – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev - korist zaradi vlaganja v premoženje – pomoč zapustnika dediču – vračunanje darila v dedni delež - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Za uveljavitev izločitvenega zahtevka iz 32. člena ZD ni treba, da se dedičev prispevek izkazuje v spremembi kulture obdelovalnih površin, povečanemu pridelku, povečanemu številu glav živine ter dejstvu, da zapustnik pri povečanju in(ali) ohranjanju svojega premoženja ni ničesar prispeval; šteje vsak prispevek k ohranjanju ali(in) povečanju zapustnikovega premoženja, še posebej, če gre za skupno pridobivanje zapustnika in njegovega potomca ob siceršnjem skupnem bivanju oz. vsaj njuni prostorski povezanosti.
Pravno napačen je zaključek, da se ne sme upoštevati pomoč potomčevih znancev in prijateljev, katero ta odplača z nudenjem svojega dela njim.
Materialnopravno zmoten je zaključek da vzajemna pomoč med zapustnikom in tistim dedičem, ki uveljavlja izločitveni dednopravni zahtevek, avtomatično predstavlja podlago za medsebojno poračunavanje pomoči enega in drugega. Takšno medsebojno pomoč je mogoče upoštevati le v primeru, če bi šlo za izrecen dogovor, da zapustnik s svojo pomočjo „plača“ pomoč svojega dediča. Podobno velja za okoliščino, da sta starša tožniku podarila zemljišče. Tudi glede darila bi moral obstajati nagib, ki bi kazal na „plačilo“ za izvršeno pomoč tožnika zapustniku, sicer ga je mogoče obravnavati kot darilo, ki se všteva v dedičev dedni delež oz. je podvržen vračanju v zapuščino, če je prikrajšan delež drugih – nujnih dedičev.
O nespornih darilih, ki se vračunavajo v dedni delež, se odloča v zapuščinskem postopku. Le ob spornosti veljavnosti, obstoja ali vrednosti darila in(ali) obsega zapuščine lahko nastane spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica vračunavanja v zakoniti dedni delež. Zato v spornem primeru ni bil izkazan pravni interes za tožbo na ugotovitev, da je toženka dobila darilo od zapustnika.
ZTLR člen 27, 28, 72. SPZ člen 5, 10, 49, 49/1. ZZK-1 člen 5, 8. OZ člen 125, 125/2.
priposestvovanje – dobra vera
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da izročevalec v zemljiško knjigo ob sklepanju izročilne pogodbe (še) ni bil vpisan, kar so tožene stranke vedele, še ne dokazuje nedobrovernosti tožencev, saj so vedele tudi, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu in so pravni posel sklenile z dejanskim lastnikom in od tedaj dalje z njegovim vedenjem in soglasjem imele nepremičnini (nemoteno) tudi v posesti.
nadomestilo za uporabo glasbenih del- male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del skupaj s tarifnim delom bi bilo tako potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik '06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Tožnik je to storil v nasprotju z določili veljavnega ZASP in zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.