ZPP člen 318. ZDR člen 42, 73, 109, 126, 130, 131.
zamudna sodba - sklepčnost - regres za letni dopust - plača - prikrajšanje pri plači - odpravnina - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Glede na trditve tožnika v tožbi (da je bil od leta 1997 do konca leta 2004 zaposlen pri delodajalcu R.M. d.o.o., da mu ta družba regresa za letni dopust za leti 2003 in 2004 ni izplačala, da mu je izplačala prenizko plačo, da je bila tožena stranka, ki je bila v sodnem registru vpisana kot ustanoviteljica in zakonita zastopnica te družbe, aktivna družbenica, da je bila družba R.M. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra po ZFPPod) je tožba v zvezi z zahtevkom za plačilo regresa za letni dopust in razlike v plači za leti 2006 in 2007 sklepčna. Sklepčna pa ni v delu, v katerem je tožnik zoper toženo stranko uveljavljal odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podal drug delodajalec, k kateremu je bil prevzet od družbe R.M. d.o.o. Ker v tem delu tožba ni sklepčna, sodišče prve stopnje v zvezi z odpravnino ne bi smelo izdati zamudne sodbe.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj
Delo ob sobotah in nedeljah zaradi uvajanja novih tehnologij ter delo na terenu pri obnovah hotelov in dvoran ne predstavlja nujnega, nepredvidljivega in kratkotrajnega dela, ki bi se lahko štelo kot poseben delovni pogoj. Iz tega razloga se plača, ki jo je tožnik prejel za opravljanje tega dela (nadurnega dela), ne všteva v pokojninsko osnovo.
Sodišče je pri presoji pravilnosti ocene javnega uslužbenca res omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani, in nikakor ne more nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Iz navedenega razloga tudi v postopku dokazovanja sodišče večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, pa tudi mnenju drugih zaposlenih, ki strokovno poznajo delo organa.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3. ZDSS-1 člen 42.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - podaja odpovedi - pristojna oseba
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, začne teči, ko za kršitev in storilca izve oseba, ki lahko v imenu delodajalca odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja (in ne katera koli druga pri delodajalcu zaposlena oseba).
ZZVZZ člen 24. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 129/1, 132.
povrnitev stroškov poroda v tujini – načrtovan porod
Tožnica v tujini (v Avstriji) ni bila hospitalizirana zaradi razpoka plodnega mehurja, ampak je bilo predrtje opravljeno v porodnišnici šele dva dni po sprejemu. Ker ni šlo za nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, temveč za načrtovan porod v tujini, tožnica ni upravičena po povrnitve stroškov poroda.
dopolnilna sodba – stroški postopka – določitev vrednosti spornega predmeta
Po določilu drugega odstavka 44. člena ZPP je takrat, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga navede tožeča stranka v tožbi. Glede na to, da je tožeča stranka s tožbo uveljavljala več zahtevkov, pri čemer vrednosti spora posameznih zahtevkov ni navedla, bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati, naj na podlagi 108. člena ZPP to stori. Vendar pa ni ravnalo tako, pa tudi tožena stranka ga ni na to opozorila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti - odpovedni rok - poslovodna oseba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija
Kljub ugotovitvi, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki se je presojala v tem sporu, nezakonita, tožnikov zahtevek za reintegracijo in delno za reparacijo ni utemeljen, saj mu je delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana v času odpovednega roka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni treba, da delo, ki ga delavec opravlja, postane nepotrebno v celoti (ampak se lahko razdeli med ostale zaposlene), niti da delodajalec ukine delovno mesto, na katerem delavca ne potrebuje več.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - sindikalni zaupnik - sindikat pri delodajalcu - posebno varstvo pred odpovedjo
Ker je bil tožnik v času odpovedi predsednik sindikata pri toženi stranki (in je štel za sindikalnega zaupnika in užival posebno varstvo pred odpovedjo), mu tožena stranka, ne da bi pridobila soglasje sindikata, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
zamudna sodba - regres za letni dopust - sorazmerni del regresa za letni dopust
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da so bili za izdajo zamudne sodbe podani vsi zakonsko predvideni pogoji, pravilno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo iz naslova regresa za letni dopust. Tožnica je za leto 2009 upravičena do preostanka regresa za letni dopust, ker ji ni bil izplačan v celotni višini, za leto 2010 pa je upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust, ker ji je delovno razmerje prenehalo 7. 5. 2010
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 159, 159/4, 185, 185/1, 185/1-2.
priobčitev fonogramov
Skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP stori prekršek tisti, ki pristojni kolektivni organizaciji ne pošlje potrebnih podatkov o njeni priobčitvi fonogramov. Zato je neutemeljen očitek, „da zakonodaja imetnikom pravic ne ponuja instituta, ki bi vsaj deloma omilila dolžnost imetnikov pravic po dopuščanju uporabe njihove zasebne lastnine brez njihovega izrecnega dovoljenja“.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 352. ZPP člen 19, 23, 23/2, 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/8.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje - stvarna pristojnost - odstop - pooblaščenec
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je odškodninski zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja, pri čemer je kot relevantno štelo, da naj bi bila tožba vložena na dan, ko je bila zadeva odstopljena stvarno pristojnemu (delovnemu) sodišču, ni pravilna. Kot datum vložitve tožbe je treba šteti dan, ko je bila tožba dejansko vložena (čeprav na nepristojno sodišče).
URS člen 22. ZPP člen 147, 224, 224/1, 224/4, 318, 339, 339/2, 339/2-8.
zamudna sodba – nepravilna vročitev – vročitev s fikcijo – sprememba naslova
Po oceni pritožbenega sodišča je tožena stranka s pritožbenimi navedbami o spremembi naslova iz K. 88 v K. 74A dovolj določno zatrjevala razloge za neverodostojnost navedb iz vročilnice, in sicer da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno na vratih prostora, v katerem je imela tožena stranka v času vročanja pošiljke sedež. Trditve je tožena stranka tudi dokazno podprla. Nadalje je potrebno upoštevati, da bi bila zaradi opustitve pravilne vročitve tožbe (in posledično izdaje zamudne sodbe), toženi stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku, to je možnost, da predstavi svoja stališča (vključno z dokazi) in se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne stranke. Gre za eno temeljnih procesnih pravic in sicer za pravico do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem, iz katere izhaja pravica do kontradiktornega postopka kot temeljna človekova pravica. Vsakršne omejitve te pravice je potrebno presojati restriktivno. Če se pojavi dvom v pravilnost postopanja sodišča, ki bi lahko rezultiral v kršitvi pravice do izjave, pa je potrebno postopati tako, da se ta dvom odpravi oz. se stranki zagotovi možnost sodelovanja v postopku.
ZDR člen 42, 84, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 128.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - obvestilo sindikatu - plača dodatek k plači - nadurno delo
Dejstvo, da je tožena stranka pol leta po tem, ko je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, objavila razpis za prosto delovno mesto, še ne zadošča za zaključek, da je bila ukinitev tožnikovega delovnega mesta fiktivna.
Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo o stroških postopka, saj je toženi stranki priznalo tudi stroške postopka, ki so bili že priznani s pravnomočno sodbo oz. sklepom.
Sklep o dedovanju vročen zakoniti zastopnici dediča, je bil pravilno vročen. V predlogu pa se dedič sklicuje tudi na to, da v postopku ni bil pravilno zastopan, ker je med njim in skrbnico, obstajalo nasprotje interesov. V tem obsegu predlog predstavlja predlog za obnovo postopka.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - pooblaščenec - pooblastilo - društvo
Pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili podani, saj je tožena stranka po pooblaščencu, ki je imel veljavno pooblastilo (podala ga je oseba, ki je bila s sklepom izvršilnega odbora tožene stranke - društva - imenovana za izvršno direktorico), pravočasno podala obrazložen odgovor na tožbo, v katerem je v celoti nasprotovala tožničinemu tožbenemu zahtevku.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 135, 149, 150, 179. ZVZD člen 1, 5, 8.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela pri delu kot uslužbenka bencinskega servisa, ko jo je zaradi obračuna med gosti eden izmed gostov poškropil s solzilcem v oči, drugi pa je vanjo uperil nož, je podana tako objektivna (v konkretnem primeru je bilo delo ponoči na bencinskem servisu v bližini diskoteke nevarno) kot krivdna (tožena stranka ni poskrbela za ustrezne varnostne ukrepe) odgovornost tožene stranke.
izredna pravna sredstva – revizija – postulacijska sposobnost
Tožnik v pritožbi ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizijo pa je vložil sam, čeprav po zakonu te pravice nima zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nova škoda - izvensodna poravnava
Izvensodna poravnava, na podlagi katere je tožnik prejel odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpel v nesreči pri delu, ne izključuje odškodninskega zahtevka zaradi posledic, na katere tožnik ob sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti.