S pogodbenim določilom pravdni stranki nista jasno in izrecno izključili pristojnosti sodišča za reševanje sporov iz te pogodbe, ker je očitno predviden še nadaljnji postopek pred sodiščem. Tak zapis se zato ne more razlagati kot sporazum strank o tem, da spor predložita v reševanje izključno arbitraži.
Ker je tožena stranka plačilni nalog brez dvoma prejela, zatrjevana procesna kršitev ni podana, saj je tožena stranka kljub vročanju na napačen naslov sodna pisanja prejela in bila seznanjena z njihovo vsebino, s tem pa je bila pomanjkljivost pri vročanju odpravljena in je bila toženi stranki zagotovljena možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/6, 112, 112/8.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - očitna pomota
Tožnica (po pooblaščencu) je tožbo, ki je bila sicer naslovljena na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s priporočeno pošiljko poslala na naslov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (tožene stranke). Tožena stranka je nato tožbo posredovala Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, na sodišče je tožba prispela po izteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe. Takšna tožba se zavrže, saj ni mogoče šteti, da je tožnica zaradi očitne pomote tožbo poslala na napačen naslov (na naslov nepristojnega sodišča).
Tožbeni zahtevek za plačilo domnevnega prikrajšanja pri plači kot odškodnine zaradi diskriminacije (ki naj bi bila v tem, da so pravniki v drugih organizacijskih enotah po Sloveniji prejemali višje plače, tožnica pa je, ker je bila zaposlena v pokrajini z najvišjo stopnjo brezposelnosti, prejemala nižjo plačo) ni utemeljen, saj je tožena stranka dokazala, da tožnice ni diskriminirala.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja - tatvina - prilastitveni namen
Tožnikova druga kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (samovoljna zapustitev delovnega mesta) je v podjetniški kolektivni pogodbi opredeljena kot lažja kršitev delovne obveznosti (tako da ne more predstavljati kršitve, zaradi katere bi se podala izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi).
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nova škoda - izvensodna poravnava
Izvensodna poravnava, na podlagi katere je tožnik prejel odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpel v nesreči pri delu, ne izključuje odškodninskega zahtevka zaradi posledic, na katere tožnik ob sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - regres za letni dopust
Ker tožnica pri toženi stranki ni bila izpostavljena nadlegovanju ali trpinčenju, iz izvedenega dokaznega postopka pa ne izhaja niti, da bi tožena stranka opustila izvedbo ustreznih ukrepov in ustvarila nevzdržno delovno okolje, ni podan odpovedni razlog iz 7. točke drugega odstavka 112. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca. Tožnica posledično ni upravičena do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
.
Ker je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena več kot šest let, delovno razmerje pa ji je v letu 2009 prenehalo po 1. juliju, je v tem letu pridobila pravico do celotnega letnega dopusta (ter do celotnega regresa za letni dopust).
Prvo tožena stranka se odškodninske odgovornosti za neizpolnitev pogodbe v predmetni zadevi ni razbremenila, saj ni dokazala, da je škoda nastala zaradi okoliščin, katerim se ni mogla izogniti. Škodljivim posledicam prenapetostnega sunka bi se namreč s hrambo arhiva ali kopiranjem varnostnih kopij na drugo lokacijo, kot se nahajajo izvirni podatki, lahko izognila.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - invalid II. kategorije - krajši delovni čas - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi tožnici ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo, kot ga je kot invalidka II. kategorije invalidnosti zmožna opravljati po dokončni odločbi ZPIZ, je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - čakanje na delo - mobbing - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - odškodnina
Ustni dogovor med strankama, da tožnici (določen čas) ni treba prihajati na delo, ne pomeni, da se tožnica na kasnejše ustne in pisne pozive tožene stranke nazaj na delo ni bila dolžna odzvati. Ker se na te pozive ni odzvala, je z dela izostala neupravičeno in ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069988
ZPP člen 285.
materialno procesno vodstvo - priobčitev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov
Da bi sodišče prve stopnje s tem, ko tožeče stranke ni pozvalo k konkretiziranju navedb (ki jih je ocenilo za preveč pavšalne) in posledično s tem, ko predlagane priče ni zaslišalo, zagrešilo kakršnokoli postopkovno nepravilnost, iz pritožbe ne izhaja. Kršitev načela materialnoprocesnega vodstva in načela kontradiktornosti postopka pomeni relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka. Na take kršitve pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pač pa le na ugovor strank.
ZSDP člen 73. ZDoh člen 18, 36, 44, 44/1, 45, 45/1, 45/1-3.
otroški dodatek – dohodek – bruto znesek – stroški prevoza na delo
Pri vštevanju dohodkov po 73. členu ZSDP se upoštevajo celotni bruto dohodki, brez zmanjšanja za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, ne glede na to, če zavezanec, ki je v delovnem razmerju v tujini, ne prejema povračil stroškov prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela. Toženec je zato pri ugotavljanju dohodka za priznanje pravice do otroškega dodatka pravilno upošteval dohodek, ki ga je tožničin mož prejel v tujini (v Italiji), v bruto znesku, brez zmanjšanja za stroške prehrane med delom in za stroške prevoza na delo in iz dela.
URS člen 22. ZPP člen 147, 224, 224/1, 224/4, 318, 339, 339/2, 339/2-8.
zamudna sodba – nepravilna vročitev – vročitev s fikcijo – sprememba naslova
Po oceni pritožbenega sodišča je tožena stranka s pritožbenimi navedbami o spremembi naslova iz K. 88 v K. 74A dovolj določno zatrjevala razloge za neverodostojnost navedb iz vročilnice, in sicer da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno na vratih prostora, v katerem je imela tožena stranka v času vročanja pošiljke sedež. Trditve je tožena stranka tudi dokazno podprla. Nadalje je potrebno upoštevati, da bi bila zaradi opustitve pravilne vročitve tožbe (in posledično izdaje zamudne sodbe), toženi stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku, to je možnost, da predstavi svoja stališča (vključno z dokazi) in se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne stranke. Gre za eno temeljnih procesnih pravic in sicer za pravico do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem, iz katere izhaja pravica do kontradiktornega postopka kot temeljna človekova pravica. Vsakršne omejitve te pravice je potrebno presojati restriktivno. Če se pojavi dvom v pravilnost postopanja sodišča, ki bi lahko rezultiral v kršitvi pravice do izjave, pa je potrebno postopati tako, da se ta dvom odpravi oz. se stranki zagotovi možnost sodelovanja v postopku.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - pooblaščenec - pooblastilo - društvo
Pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili podani, saj je tožena stranka po pooblaščencu, ki je imel veljavno pooblastilo (podala ga je oseba, ki je bila s sklepom izvršilnega odbora tožene stranke - društva - imenovana za izvršno direktorico), pravočasno podala obrazložen odgovor na tožbo, v katerem je v celoti nasprotovala tožničinemu tožbenemu zahtevku.
odškodninska odgovornost delavca - izostanek z dela - pobot - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
Podana je odškodninska odgovornost toženca (delavca) za škodo, ki je nastala z izpadom njegovega dela, ker od dne, ko je zaključil z bolniškim staležem, do poteka odpovednega roka, ni prišel na delo k tožeči stranki, čeprav mu je bilo to naročeno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069492
ZASP člen 5, 170.
trditveno breme - avtorska pravica - dela uporabne umetnosti - dokazni standard verjetnosti - sedežne garniture
Okoliščina, da je zahtevana raven individualnosti pri delih uporabne umetnosti višja, izhaja iz same narave del oziroma predmetov, pri tem pa ne gre za strožji pravni test po 5. členu ZASP, ki bi morebiti veljal za dela uporabne umetnosti. Čim manjši je manevrski prostor možne ustvarjalnosti, tem več ustvarjalnosti je treba za doseg kriterijev avtorskega dela iz 5. člena ZASP.
Izpolnitev z asignacijo ne pomeni nujno zmanjšanja čiste vrednosti premoženja asignanta (tožeče stranke), torej obstoja objektivnega elementa, predstavlja pa domnevo o obstoju subjektivnega elementa dejanskega stanu izpodbijanja.
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Po zaključenem zdravljenju leve poškodovane rame in po operaciji na ledvenem delu hrbtenice pri tožniku še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ampak je tožnik še vedno delovni invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto. Njegova zahteva za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti oziroma v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v skrajšanem delovnem času oziroma v II. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske upokojitve ni utemeljena.