odškodnina za nepremoženjsko škodo –telesne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – degenerativne spremembe – vzročna zveza
Padec ni povzročil in ne poslabšal tožničinega bolezenskega stanja v zvezi s prirojenimi težavami s hrbtenico. Zato ni mogoče govoriti o vzročni zvezi med težavami tožnice v zvezi z njimi in škodnim dogodkom.
URS člen 125, 165. ZASP-B člen 26. ZS člen 3, 109.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – valorizacija tarife
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločitvijo, da tožeča stranka ni upravičena zaračunavati valoriziranega nadomestila po tarifni prilogi Pravilnika 98, temveč je upravičena le do nevaloriziranega zneska po tarifi Pravilnika 98, poenotilo sodno prakso. Od uveljavljane in enotne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in prepričljivejši argumenti, ki jih tožnik ne ponuja.
OZ člen 165, 171, 171/1, 179, 179/1, 299. ZVZD člen 5, 6, 9.
deljena odgovornost – soprispevek delavca - ugovor deljene odgovornosti – delovna nezgoda – poškodba pri delu – nadzor delodajalca – tek zamudnih obresti od odškodnine za materialno škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti – objektivno in subjektivno merilo skaženosti
Kljub temu, da tožnik v času delovne nezgode ni nosil delovne obleke, ki bi lahko preprečila oziroma vsaj zmanjšala poškodbe, njegov soprispevek k nastanku škode ne more biti večji od 30%, saj zavarovanec tožene stranke ni nadziral delavca, če uporablja predpisana delovna sredstva. Navedene dolžnosti se ne razbremeni zgolj s tem, da nabavi varovalno opremo oziroma pripomočke za varno delo, pač pa mora poskrbeti za uporabo le-teh, saj le z uporabo teh pripomočkov zagotovi varno delo. V skladu z določbami ZVZD mora tudi delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Ali je podana negmotna škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca, itd. Presoja pa se tudi, ali in v kakšni meri spremenjena zunanjost oškodovanca vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali siceršnjo pozornost. Subjektivno merilo pa pomeni vplivanje vseh navedenih elementov na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje nasploh. Subjektivne lastnosti oškodovanca se pri tem upoštevajo do razumne mere.
postopek za sodno ureditev meje – višina nagrade odvetnika – sklenitev poravnave med nepravdnim postopkom
Za sklenitev poravnave med nepravdnim postopkom za sodno ureditev meje je v skladu s tar. št. 3/c Odvetniške tarife pooblaščenec nasprotnih udeležencev upravičen do nagrade po tar. št. 23 (kar v obravnavanem primeru pomeni 110 točk), zvišano za 100% (kar pomeni nadaljnjih 110 točk), skupaj torej do 220 točk.
vknjižba lastninske pravice - identifikacijski znak zemljiške parcele
Po prvem odstavku 31. člena ZZK-1 mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parc. št., kot je vpisana v zemljiški knjigi.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice - SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 171. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost objektivna odgovornost - delo na višini - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - pritožbena obravnava - vmesna sodba
Tožnik je brez zaščitnih sredstev (in ne da bi komu izmed prisotnih na gradbišču to povedal) želel dokončati delo na ostrešju, verjetno z namenom, da bi delo čim prej opravil (v korist delodajalca), vendar se dela ni lotil dovolj pazljivo in previdno. Glede na to, da mu je bilo delo poznano in da je bil iz izkušenj seznanjen z nevarnostmi dela na višini, bi moral uporabljati zaščitna sredstva, ki jih je imel na razpolago, pa jih ni. Zato je za nesrečo pri delu soodgovoren v višini 50 %.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 44, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 48/2, 49, 50, 51, 51/2, 51/2-4. ZPP člen 249.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - višina nagrade - izgubljeni zaslužek izvedenca - materialni stroški - dopolnilno izvedensko mnenje
Novi Pravilnik med stroški izvedenca izgubljenega zaslužka sploh več ne omenja, kar pomeni, da izvedenec, ki ima v konkretnem primeru status samostojnega podjetnika posameznika, ni (več) upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka.
Pogodbeni zavezanec se ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti zgolj s sklicevanjem na neobstoj krivde na njegovi strani, temveč bi za razbremenitev svoje odgovornosti moral dokazati, da vzrok, iz katerega izvira nepravilnost v izpolnitvi, ne izvira iz tveganja, katerega obvladovanje je pripisati njemu.
Ravnanja pogodbenih partnerjev tožene stranke sodijo med notranja tveganja, torej tveganja, ki jih je tožena stranka dolžna sama obvladovati.
Pregled zadeve pokaže, da v bistvu tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni aktivno sodelovala in ni podala nobenega trditvenega gradiva, iz katerega bi bilo mogoče razbrati kakšno je njeno stališče do ponujene dejanske podlage tožbenega zahtevka s strani tožeče stranke in ponujenih dokazov. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je le ugovarjala, da z zavarovalnico ni v nobenem poslovnem razmerju, nato pa v pravdnem postopku niti ni vložila dovoljene ene pripravljalne vloge, niti ni pristopila na glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno postopalo, ko je upoštevalo navedbeno gradivo tožeče stranke in izvedlo z njene strani predlagane dokaze ter, ko po drugi strani tožena stranka nekega substanciranega obrambnega stališča ni podala, utemeljeno zaključilo, da so dejstva, ki jih navaja tožeča stranka resnična in dokazana tako glede temelja zahtevka kot tudi glede višine uveljavljane terjatve.
Vse trditve, ki jih sedaj v svoji defenzivni vlogi v pritožbi podaja tožena stranka, so pritožbene novote, tako v zvezi s pomanjkanjem aktivne legitimacije na strani tožeče stranke, v zvezi z nepravilnim izračunom višine terjatve, v zvezi z zastaranjem dela terjatve tožeče stranke kot tudi, da je v bistvu tožeča stranka zavarovalnici plačala več kot bi bila dolžna. Toženi stranki je dobro znano, da pritožbene novote niso dopustne in upoštevne v skladu s prvim odstavkom člena 337 ZPP, ko po drugi strani ni niti zatrjevala niti dokazovala, da pritožbenih novih trditev brez svoje krivde ni mogla podati že prej.
nasprotna izvršba - subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo – zavrženje tožbe – uveljavljanje terjatve v pravdi
Ker v subjektivnem roku tožeča stranka nasprotne izvršbe ni predlagala, je pravico predlagati nasprotno izvršbo izgubila. To pomeni, da predloga za nasprotno izvršbo tudi do poteka objektivnega roka ne more vložiti. Glede na navedeno tožeči stranki za vložitev tožbe v pravdnem postopku ni potrebno čakati na potek enoletnega objektivnega roka, ampak lahko tožbo iz naslova neupravičene pridobitve vloži dan po poteku subjektivnega roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072320
ZGD člen 7, 32, 263, 263/2, 263/4, 515, 515/6. OZ člen 70, 116, 239, 239/1, 387.
zastopanje – ravnanje direktorja – veljavnost poslov s tretjimi osebami – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka
Le tožena stranka je tista, ki je odgovorna za izpolnitev pogodbe. Zatrjevanega nevestnega in nepoštenega ravnanja direktorja tožene stranke ni mogoče upoštevati kot spremenjenih okoliščin, ki so nastale po sklenitvi pogodbe in so povzročile nemožnost izpolnitve pogodbe, saj gre pri ravnanjih direktorja tožene stranke za ravnanja, ki zavezujejo toženo stranko neposredno.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – hipoteka zavarovana z več nepremičninami
Novelirani ZZK-1 zahteva, da se hipoteka vpisuje pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine, na katero se nanaša, pri hipoteki (izvedeni pravici) pa se vpiše zaznamba sklepa o izvršbi. Ko gre za hipoteko, ki je zavarovana z več nepremičninami, se mora hipoteka vpisati pri vseh osnovnih pravnih položajih vsake nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke, ena od nepremičnin pa se določi kot glavna nepremičnina. Tudi v konkretnem primeru gre po podatkih spisa za eno hipoteko, ki je po sklepu o vpisu zavarovana z dvema nepremičninama in bo tudi vpisana pri obeh položajih, ki ju zadeva. Hkratna odločitev v 2. točki izreka o zaznambi sklepa o izvršbi pri hipoteki, se nanaša na zgoraj navedeni dovoljeni vpis izvedene pravice.
ZPP člen 155, 158, 187, 319, 328. ZOdvT člen 15, 16, 21, 21/2, 27, 27/1.
vrednost spornega predmeta – odmera stroškov – umik tožbe – opredelitev stranke – napačna označba stranke
Ne gre za primer, ko za sodišče in toženko ni sporno, kdo dejansko je toženka v postopku, kar bi posledično pomenilo, da ima tožnica možnost napako nepravilne označbe odpraviti.
Taksa za obravnavano pritožbo ni bila plačana, čeprav je bil notar k temu ob elektronski vložitvi pritožbe pozvan s plačilnim nalogom. Ker je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka, brez katere vsebinsko obravnavanje pritožbe ni možno, je moralo pritožbeno sodišče pritožbo šteti za umaknjeno, ne da bi se vsebinsko ukvarjalo z njeno utemeljenostjo (7. odstavek 125.a člena ZZK-1).
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca
V tožnikovem primeru, ko se je vzpenjal in sestopal po poledenelih in zasneženih betonskih ploščah, so podane takšne specifične okoliščine, ker je kljub običajni pazljivosti in uporabi službene obutve povečana nevarnost zdrsa in padca. Gre za nevarno dejavnost, tako da je podana objektivna odgovornost tožene stranke. Za razbremenitev te odgovornosti ne zadošča ugotovitev, da je bilo ravnanje tožnika kritičnega dne nepravilno, ker naj bi pri sestopu (ko je prišlo do nezgode) lahko izbral drugo, varnejšo pot.
Ravnanja pogodbenih partnerjev dolžnika sodijo med notranja ravnanja, torej tista, ki jih je dolžnik dolžan sam obvladovati.
Pri priznanju konkretne škode iz naslova izgubljenega dobička je bistvena ugotovitev, ali je bila toženki že ob sklenitvi pogodbe oziroma ob kršitvi pogodbe ta škoda znana oziroma ji ni mogla ostati neznana, pri čemer je kriterij za ugotavljanje predvidljivosti obsega škode skrbnost dobrega strokovnjaka, torej poklicna oziroma profesionalna skrbnost.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - pravočasna prijava terjatve
Izbris pravne osebe iz registra brez predhodne likvidacije temelji na predpostavki, da družba nima niti premoženja niti obveznosti. Če se po izbrisu izkaže, da je ob prenehanju imela premoženje, se nad tem premoženjem lahko opravi stečajni postopek, tudi če izbrisana pravna oseba ni bila prezadolžena, kar pomeni, da lahko upnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.