ZPP člen 128, 128/2, 339, 354, 354/1. ZOR člen 186.
vmesna sodba – deljena odgovornost – procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
O višini tožbenega zahtevka v primeru, ko je vmesna sodba pravnomočna, odloči sodišče s sodbo in ne s sklepom. Gre za relativno procesno kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
nedopustnost izvršbe – lastnina tretje osebe na predmetu izvršbe - priposestvovanje
Tožnica je lastninsko pravico pridobila izvirno s priposestvovanjem, torej na podlagi samega zakona. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo je v takem primeru zgolj deklaratorne narave, zato ni pomembno, kdaj se je tožnica vknjižila. Bistveno je pač, da so se zakonski pogoji za priposestvovanje (več kot desetletna dobroverna zakonita posest) stekli še pred začetkom izvršbe. Zato je je obravnavana izvršba nedopustna.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijotarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062677
ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija – exceptio illegalis
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
Za veljavno sprejetje Pravilnika-06 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, vendar ga tožeča stranka ni imela. Pravilnik-06 je tako sprejela enostransko in v tarifnem delu občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignila višino nadomestil za uporabo glasbe. Po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča tarifa iz Pravilnika–06 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvideval zakon, zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
Po 3. členu ZS, ki pomeni realizacijo 125. čl. Ustave RS, je sodnik pri odločanju vezan le na zakon, ustavo, splošna načela mednarodnega prava in mednarodne pogodbe. Podzakonskega predpisa, glede katerega oceni, da ni v skladu z zakonom, ne sme uporabiti. Ker pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, ga sodišče ni smelo uporabiti, s tem pa ni v ničemer poseglo v pristojnosti ustavnega sodišča.
dokazovanje z listinami – eventualna maksima – materialno procesno vodstvo
Na glavni obravnavi je bil toženec opozorjen na predložitev dokazov za svojo trditev „da je do sedaj vse vrnjeno“. Če je imel listino, ki jo prilaga k pritožbi, na glavni obravnavi, bi to listino kot dokaz o delnih plačilih oziroma o celotnem plačilu, moral predložiti. Materialno pravdno vodstvo sodišča v smislu določbe 285. člena ZPP je bilo zadostno. Toženčeva krivda torej je, da dokaza ni predložil do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, zato pritožbeno sodišče šele k pritožbi priloženega dokaza ni upoštevalo.
razmerja med starši in otroci – preživnina – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca - listine v tujem jeziku
Obseg otrokovih potreb (izraženih v denarju) sodišče objektivizira z višino potreb otroka primerljive starosti, pri tem pa upošteva še posebnosti konkretnega primera. Oporo za objektivizacijo potreb sodišču daje okvirna specifikacija življenjskih stroškov za konkretnega otroka.
Sodišče brez soglasja strank dokazne ocene ne sme opreti na listine v tujem jeziku.
URS člen 125, 165. ZASP-B člen 26. ZS člen 3, 109.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – valorizacija tarife
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločitvijo, da tožeča stranka ni upravičena zaračunavati valoriziranega nadomestila po tarifni prilogi Pravilnika 98, temveč je upravičena le do nevaloriziranega zneska po tarifi Pravilnika 98, poenotilo sodno prakso. Od uveljavljane in enotne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in prepričljivejši argumenti, ki jih tožnik ne ponuja.
Sporazum o zavarovanju denarne terjatve kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni ničen zgolj zato, ker ga je sklepala podružnica matične banke.
Pri zaznambi izvršbe gre namreč za vpis, ki je po svojih učinkih bliže vknjižbi, kot pa zaznambi. Po 2. odst. 170. člena ZIZ in 2. odst. 87. člena ZZK-1 z zaznambo sklepa o izvršbi upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Vknjižba tako pridobljene zastavne pravice, ki se sicer izvede po uradni dolžnosti, tako ni pogoj za njeno pridobitev. V kolikor se torej dovoli zaznamba izvršbe, že tak vpis (praviloma) povzroči nastanek zastavne pravice in s tem omejitev lastninske pravice. Tožeči stranki zato zgolj s sklicevanjem, da gre za zaznambo (izvršbe) in ne za vknjižbo, ni mogoče odrekati pravice do vložitve izbrisne tožbe.
ZPP člen 155, 158, 187, 319, 328. ZOdvT člen 15, 16, 21, 21/2, 27, 27/1.
vrednost spornega predmeta – odmera stroškov – umik tožbe – opredelitev stranke – napačna označba stranke
Ne gre za primer, ko za sodišče in toženko ni sporno, kdo dejansko je toženka v postopku, kar bi posledično pomenilo, da ima tožnica možnost napako nepravilne označbe odpraviti.
OZ člen 255, 256, 256/2, 257, 258, 259, 260. ZPP člen 282.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – domneva umika tožbe – dolžnikov zakonec – zakonska domneva subjektivnega pogoja izpodbojnosti – trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo, katera dejstva so odločilna za rešitev zadeve, izhajajoč iz dejanskega stanu zakonskih določb, ki opredeljujejo inštitut izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, tako v smeri objektivnega kot subjektivnega pogoja kot je že navedeno. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede ocene sodišča prve stopnje o zapadlosti terjatve tožeče stranke tudi nasproti dolžniku E.Č., saj je povsem pravilno opredelilo to terjatev kot samostojno terjatev v odnosu do tega dolžnika kot pristopnika k dolgu glavnega dolžnika in glede na pogodbeni dogovor solidarnega zavezanca za izpolnitev obveznosti nasproti upniku. Glede na naravo pogodbenega razmerja med tožečo stranko in na drugi strani med dolžnikom, zastaviteljico in pristopniki k dolgu po pogodbi o kratkoročnem namenskem posojilu in zastavi nepremičnine št. ter sporazumu o zavarovanju denarne terjatve v obliki notarskega zapisa opr. št. SV ...z dne 3. 4. 2009 in ko iz zapisa v 10. členu citiranega notarskega zapisa – A2 listinskih prilog, izhaja, da vsak pristopnik k dolgu glavnega dolžnika, med drugimi E.Č., odgovarja za obveznosti poleg dolžnika kot solidarni plačnik in to tako, da odgovarja posamično in za celotno obveznost dolžnika, je tako očitno, da gre za samostojno obveznost E.Č. nasproti upniku – tožeči stranki. Pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje tudi kaže, da je že zapadla. Glede na višino terjatve tožeče stranke pa je tudi sprejemljiva ocena sodišča prve stopnje, da E.Č. s preostalim premoženjem ne bi mogel zagotoviti poplačila upnikove terjatve, ob dejstvu, da je s spornim sporazumom na toženko prenesel večji del svojih nepremičnin, protivrednost, ki naj bi jo po sporazumu prejel (premičnine, oprema stroji, gotovina) pa jo povsem nedefinirana. S tem je izkazano, da je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v škodo tožeče stranke, saj se je s tem njen premoženjski položaj poslabšal zaradi onemogočene možnosti izterjave terjatve nasproti E.Č. kot enemu od solidarnih dolžnikov. Tako je izpolnjen objektivni pogoj za uporabo navedenega materialnopravnega inštituta. Drugačno pritožbeno stališče tako na pravilnost izpodbijane odločitve iz tega vidika ne more imeti vpliva.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 44, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 48/2, 49, 50, 51, 51/2, 51/2-4. ZPP člen 249.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - višina nagrade - izgubljeni zaslužek izvedenca - materialni stroški - dopolnilno izvedensko mnenje
Novi Pravilnik med stroški izvedenca izgubljenega zaslužka sploh več ne omenja, kar pomeni, da izvedenec, ki ima v konkretnem primeru status samostojnega podjetnika posameznika, ni (več) upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka.
Taksa za obravnavano pritožbo ni bila plačana, čeprav je bil notar k temu ob elektronski vložitvi pritožbe pozvan s plačilnim nalogom. Ker je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka, brez katere vsebinsko obravnavanje pritožbe ni možno, je moralo pritožbeno sodišče pritožbo šteti za umaknjeno, ne da bi se vsebinsko ukvarjalo z njeno utemeljenostjo (7. odstavek 125.a člena ZZK-1).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - pravočasna prijava terjatve
Izbris pravne osebe iz registra brez predhodne likvidacije temelji na predpostavki, da družba nima niti premoženja niti obveznosti. Če se po izbrisu izkaže, da je ob prenehanju imela premoženje, se nad tem premoženjem lahko opravi stečajni postopek, tudi če izbrisana pravna oseba ni bila prezadolžena, kar pomeni, da lahko upnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.
obnova postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – vročanje pravni osebi – nadomestna vročitev – sprememba sedeža – zloraba pravic
V skladu z načelom dobre vere in poštenja nasprotna stranka ne more pričakovati, da se bo vročitev opravila na registriranem, a dejansko nepravilnem naslovu nasprotnika, če sama ve za njegov pravi naslov. V takšnem primeru gre namreč za zlorabo pravic, kar mora sodišče po 11. členu ZPP preprečiti.
ugovor zoper sklep o izvršbi – zamudne obresti – zastaranje – judikatna terjatev
Judikatno terjatev, za katero velja 10 letni zastaralni rok, predstavljajo samo tiste obresti, ki so zapadle do trenutka, na katerega se nanaša izvršilni naslov (ne glede na datum njegove pravnomočnosti).
Ravnanja pogodbenih partnerjev dolžnika sodijo med notranja ravnanja, torej tista, ki jih je dolžnik dolžan sam obvladovati.
Pri priznanju konkretne škode iz naslova izgubljenega dobička je bistvena ugotovitev, ali je bila toženki že ob sklenitvi pogodbe oziroma ob kršitvi pogodbe ta škoda znana oziroma ji ni mogla ostati neznana, pri čemer je kriterij za ugotavljanje predvidljivosti obsega škode skrbnost dobrega strokovnjaka, torej poklicna oziroma profesionalna skrbnost.
V tem sporu je tožnica tožbo umaknila, zato je nasprotni stranki dolžna povrniti stroške postopka. Te obveznosti bi bila razbremenjena le v primeru, če bi tožbo umaknila takoj po tistem, ko je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila.
Pregled zadeve pokaže, da v bistvu tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni aktivno sodelovala in ni podala nobenega trditvenega gradiva, iz katerega bi bilo mogoče razbrati kakšno je njeno stališče do ponujene dejanske podlage tožbenega zahtevka s strani tožeče stranke in ponujenih dokazov. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je le ugovarjala, da z zavarovalnico ni v nobenem poslovnem razmerju, nato pa v pravdnem postopku niti ni vložila dovoljene ene pripravljalne vloge, niti ni pristopila na glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno postopalo, ko je upoštevalo navedbeno gradivo tožeče stranke in izvedlo z njene strani predlagane dokaze ter, ko po drugi strani tožena stranka nekega substanciranega obrambnega stališča ni podala, utemeljeno zaključilo, da so dejstva, ki jih navaja tožeča stranka resnična in dokazana tako glede temelja zahtevka kot tudi glede višine uveljavljane terjatve.
Vse trditve, ki jih sedaj v svoji defenzivni vlogi v pritožbi podaja tožena stranka, so pritožbene novote, tako v zvezi s pomanjkanjem aktivne legitimacije na strani tožeče stranke, v zvezi z nepravilnim izračunom višine terjatve, v zvezi z zastaranjem dela terjatve tožeče stranke kot tudi, da je v bistvu tožeča stranka zavarovalnici plačala več kot bi bila dolžna. Toženi stranki je dobro znano, da pritožbene novote niso dopustne in upoštevne v skladu s prvim odstavkom člena 337 ZPP, ko po drugi strani ni niti zatrjevala niti dokazovala, da pritožbenih novih trditev brez svoje krivde ni mogla podati že prej.
Pogodbeni zavezanec se ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti zgolj s sklicevanjem na neobstoj krivde na njegovi strani, temveč bi za razbremenitev svoje odgovornosti moral dokazati, da vzrok, iz katerega izvira nepravilnost v izpolnitvi, ne izvira iz tveganja, katerega obvladovanje je pripisati njemu.
Ravnanja pogodbenih partnerjev tožene stranke sodijo med notranja tveganja, torej tveganja, ki jih je tožena stranka dolžna sama obvladovati.