IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058568
OZ člen 375, 381, 1017, 1017/1, 1022, 1022/2. ZIZ člen 17, 20a, 20a/3, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 311, 311/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – izvršljivost – primernost za izvršbo – zapadlost terjatve – notarski zapis – stečaj glavnega dolžnika – porokova obveznost – odstop od načela akcesornosti – namen poroštva – dokazno breme – kapitalizirane obresti – prepoved obrestnih obresti – procesne obresti – odlog izvršbe – težko nadomestljiva škoda – izvršba na nepremičnine – realizacija izvršbe
Terjatev mora biti zapadla v trenutku odločanja izvršilnega sodišča o utemeljenosti izvršilnega predloga.
Upnikova terjatev izhaja iz izvršilnega naslova, zato mora dolžnik dokazati, da je terjatev drugačna.
Upnik lahko v izvršbi zahteva le tiste obresti, ki jih ima priznane v izvršilnem naslovu in ne more zahtevati obresti od kapitaliziranih obresti.
OZ v drugem odstavku 1022. člena zaradi varstva upnikov odstopa od načela akcesornosti porokove obveznosti.
Pri vsaki izvršbi na nepremičnine je mogoče pričakovati, da bo nepremičnina na dražbi domaknjena oz. prodana najboljšemu ponudniku, ki bo na nepremičnini na originaren način pridobil lastninsko pravico, dolžnik pa se bo iz nje moral izseliti. Realizacija izvršbe pa sama zase in kot končni cilj izvršilnega postopka ne predstavlja nenadomestljive škode, pred katero 71. člen ZIZ varuje dolžnika.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice - SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
Sporazum o zavarovanju denarne terjatve kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni ničen zgolj zato, ker ga je sklepala podružnica matične banke.
Pri zaznambi izvršbe gre namreč za vpis, ki je po svojih učinkih bliže vknjižbi, kot pa zaznambi. Po 2. odst. 170. člena ZIZ in 2. odst. 87. člena ZZK-1 z zaznambo sklepa o izvršbi upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Vknjižba tako pridobljene zastavne pravice, ki se sicer izvede po uradni dolžnosti, tako ni pogoj za njeno pridobitev. V kolikor se torej dovoli zaznamba izvršbe, že tak vpis (praviloma) povzroči nastanek zastavne pravice in s tem omejitev lastninske pravice. Tožeči stranki zato zgolj s sklicevanjem, da gre za zaznambo (izvršbe) in ne za vknjižbo, ni mogoče odrekati pravice do vložitve izbrisne tožbe.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijotarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
plača - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti - zamuda - plačilni dan
Plača mora biti izplačana najkasneje 18 dni po poteku plačilnega obdobja oz., če je plačilni dan dela prost dan, najkasneje prvi naslednji delovni dan. To pomeni, da delodajalec pride v zamudo šele naslednji dan po preteku plačilnega obdobja, to je 19. dne v mesecu, oz. naslednji dan po prvem delovnem dnevu, če je bil plačilni dan dela prosti dan. Od tega dne dalje je delavec upravičen do zakonskih zamudnih obresti.
subjektivna odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – fizični napad
Tožnici nihče ne oporeka, da bi lahko utrpela z njene strani zatrjevane poškodbe na enega od načinov, ki jih sama zatrjuje. Vendar je to glede na zaključek, da ni uspela dokazati zatrjevanega škodnega dogodka kot protipravnega ravnanja toženca, za odločitev o tožbenem zahtevku irelevantno.
sodba na podlagi pripoznave - napake volje - zmota
Sodba ne podlagi pripoznave se sicer lahko izpodbija zaradi tega, ker naj bi bila izjava o pripoznavi dana v zmoti, vendar pa mora biti ta zmota nezakrivljena. Takšne zmote pa ne predstavlja morebitni nesporazum pri komunikaciji med toženo stranko in njenim pooblaščencem.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 171. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost objektivna odgovornost - delo na višini - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - pritožbena obravnava - vmesna sodba
Tožnik je brez zaščitnih sredstev (in ne da bi komu izmed prisotnih na gradbišču to povedal) želel dokončati delo na ostrešju, verjetno z namenom, da bi delo čim prej opravil (v korist delodajalca), vendar se dela ni lotil dovolj pazljivo in previdno. Glede na to, da mu je bilo delo poznano in da je bil iz izkušenj seznanjen z nevarnostmi dela na višini, bi moral uporabljati zaščitna sredstva, ki jih je imel na razpolago, pa jih ni. Zato je za nesrečo pri delu soodgovoren v višini 50 %.
OZ člen 255, 256, 256/2, 257, 258, 259, 260. ZPP člen 282.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – domneva umika tožbe – dolžnikov zakonec – zakonska domneva subjektivnega pogoja izpodbojnosti – trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo, katera dejstva so odločilna za rešitev zadeve, izhajajoč iz dejanskega stanu zakonskih določb, ki opredeljujejo inštitut izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, tako v smeri objektivnega kot subjektivnega pogoja kot je že navedeno. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede ocene sodišča prve stopnje o zapadlosti terjatve tožeče stranke tudi nasproti dolžniku E.Č., saj je povsem pravilno opredelilo to terjatev kot samostojno terjatev v odnosu do tega dolžnika kot pristopnika k dolgu glavnega dolžnika in glede na pogodbeni dogovor solidarnega zavezanca za izpolnitev obveznosti nasproti upniku. Glede na naravo pogodbenega razmerja med tožečo stranko in na drugi strani med dolžnikom, zastaviteljico in pristopniki k dolgu po pogodbi o kratkoročnem namenskem posojilu in zastavi nepremičnine št. ter sporazumu o zavarovanju denarne terjatve v obliki notarskega zapisa opr. št. SV ...z dne 3. 4. 2009 in ko iz zapisa v 10. členu citiranega notarskega zapisa – A2 listinskih prilog, izhaja, da vsak pristopnik k dolgu glavnega dolžnika, med drugimi E.Č., odgovarja za obveznosti poleg dolžnika kot solidarni plačnik in to tako, da odgovarja posamično in za celotno obveznost dolžnika, je tako očitno, da gre za samostojno obveznost E.Č. nasproti upniku – tožeči stranki. Pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje tudi kaže, da je že zapadla. Glede na višino terjatve tožeče stranke pa je tudi sprejemljiva ocena sodišča prve stopnje, da E.Č. s preostalim premoženjem ne bi mogel zagotoviti poplačila upnikove terjatve, ob dejstvu, da je s spornim sporazumom na toženko prenesel večji del svojih nepremičnin, protivrednost, ki naj bi jo po sporazumu prejel (premičnine, oprema stroji, gotovina) pa jo povsem nedefinirana. S tem je izkazano, da je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v škodo tožeče stranke, saj se je s tem njen premoženjski položaj poslabšal zaradi onemogočene možnosti izterjave terjatve nasproti E.Č. kot enemu od solidarnih dolžnikov. Tako je izpolnjen objektivni pogoj za uporabo navedenega materialnopravnega inštituta. Drugačno pritožbeno stališče tako na pravilnost izpodbijane odločitve iz tega vidika ne more imeti vpliva.
Pogodbeni zavezanec se ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti zgolj s sklicevanjem na neobstoj krivde na njegovi strani, temveč bi za razbremenitev svoje odgovornosti moral dokazati, da vzrok, iz katerega izvira nepravilnost v izpolnitvi, ne izvira iz tveganja, katerega obvladovanje je pripisati njemu.
Ravnanja pogodbenih partnerjev tožene stranke sodijo med notranja tveganja, torej tveganja, ki jih je tožena stranka dolžna sama obvladovati.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca
V tožnikovem primeru, ko se je vzpenjal in sestopal po poledenelih in zasneženih betonskih ploščah, so podane takšne specifične okoliščine, ker je kljub običajni pazljivosti in uporabi službene obutve povečana nevarnost zdrsa in padca. Gre za nevarno dejavnost, tako da je podana objektivna odgovornost tožene stranke. Za razbremenitev te odgovornosti ne zadošča ugotovitev, da je bilo ravnanje tožnika kritičnega dne nepravilno, ker naj bi pri sestopu (ko je prišlo do nezgode) lahko izbral drugo, varnejšo pot.
Taksa za obravnavano pritožbo ni bila plačana, čeprav je bil notar k temu ob elektronski vložitvi pritožbe pozvan s plačilnim nalogom. Ker je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka, brez katere vsebinsko obravnavanje pritožbe ni možno, je moralo pritožbeno sodišče pritožbo šteti za umaknjeno, ne da bi se vsebinsko ukvarjalo z njeno utemeljenostjo (7. odstavek 125.a člena ZZK-1).
V tem sporu je tožnica tožbo umaknila, zato je nasprotni stranki dolžna povrniti stroške postopka. Te obveznosti bi bila razbremenjena le v primeru, če bi tožbo umaknila takoj po tistem, ko je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom – odlog izvršbe – vezanost sodišča na pravno podlago – varovanje koristi otroka – izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Sodišče bi predlog za odlog moralo obravnavati po šestem odstavku 238.f člena ZIZ, ki se ne nanaša samo na izvršitev z neposredno izročitvijo, ampak tudi na izvršbo z izrekanjem denarnih kazni. V postopkih v zvezi z izvrševanjem odločb o otrokovih stikih gre za specifične postopke, v katerih je prvo vodilo varovanje koristi otroka, zato ozko, formalno tolmačenje ni v skladu z namenom zakona. Predlog za odlog bi zato sodišče prve stopnje moralo vsebinsko obravnavati.
nasprotna izvršba - subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo – zavrženje tožbe – uveljavljanje terjatve v pravdi
Ker v subjektivnem roku tožeča stranka nasprotne izvršbe ni predlagala, je pravico predlagati nasprotno izvršbo izgubila. To pomeni, da predloga za nasprotno izvršbo tudi do poteka objektivnega roka ne more vložiti. Glede na navedeno tožeči stranki za vložitev tožbe v pravdnem postopku ni potrebno čakati na potek enoletnega objektivnega roka, ampak lahko tožbo iz naslova neupravičene pridobitve vloži dan po poteku subjektivnega roka.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 44, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 48/2, 49, 50, 51, 51/2, 51/2-4. ZPP člen 249.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - višina nagrade - izgubljeni zaslužek izvedenca - materialni stroški - dopolnilno izvedensko mnenje
Novi Pravilnik med stroški izvedenca izgubljenega zaslužka sploh več ne omenja, kar pomeni, da izvedenec, ki ima v konkretnem primeru status samostojnega podjetnika posameznika, ni (več) upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - pravočasna prijava terjatve
Izbris pravne osebe iz registra brez predhodne likvidacije temelji na predpostavki, da družba nima niti premoženja niti obveznosti. Če se po izbrisu izkaže, da je ob prenehanju imela premoženje, se nad tem premoženjem lahko opravi stečajni postopek, tudi če izbrisana pravna oseba ni bila prezadolžena, kar pomeni, da lahko upnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.