odškodninska odgovornost šole – športna vzgoja - skok čez kozo – dolžno nadzorstvo
Šola za škodo, ki jo mladoletnik utrpi pri uri športne vzgoje, ne odgovarja, če dokaže, da je bilo nadzorstvo nad mladoletnikom opravljano na dolžni način ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu ter da je učitelj v danih okoliščinah ravnal tako, kot je treba.
poprava pomotnega vpisa – soglasje prizadetih oseb
Glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka pomotnega vpisa ni mogoče odpraviti drugače, kot le s soglasjem vseh prizadetih oseb. V primeru nesoglasja je glede odprave pomote le-to mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, ki bo predstavljala ustrezno listino, na podlagi katere bo mogoče opraviti ustrezen zemljiškoknjižni vpis.
odškodnina za nepremoženjsko škodo –telesne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – degenerativne spremembe – vzročna zveza
Padec ni povzročil in ne poslabšal tožničinega bolezenskega stanja v zvezi s prirojenimi težavami s hrbtenico. Zato ni mogoče govoriti o vzročni zvezi med težavami tožnice v zvezi z njimi in škodnim dogodkom.
Pravdni stranki sta v času trajanja zakonske zveze zgradili družinsko stanovanjsko hišo, z njeno izgradnjo pa na podlagi določb ZTLR o pridobitvi lastninske pravice in na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR ustvarili skupno premoženje oziroma je navedena nepremičnina po zakonu postala njuna skupna last. Zaradi tega vrnitev stvari v naravi (solastninskega deleža navedene parcele) ni več možna; poseg v nepremičnino, katere del je bil predmet darilne pogodbe, je bil namreč zaradi gradnje tako obsežen, da je nastala nova stvar, posledično pa tožnik ni upravičen zahtevati vrnitve darila (zaradi objektivne nemožnosti izpolnitve), temveč le nadomestitev vrednosti (pa naj gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve zaradi odpadle podlage ali iz naslova vračanja daril po 84. členu ZZZDR).
Zakonec (v obravnavanem primeru tožnik), ki je drugemu dal darilo, katerega vrnitev bi sicer lahko uveljavljal v skladu s 84. členom ZZZDR, ne more zahtevati vrnitve darila, ne da bi obenem zahteval tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja po 58. in naslednjih členih ZZZDR; v takem primeru lahko (ob delitvi skupnega premoženja) zahteva tudi „vrnitev darila“ na tak način, da zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju. Obseg dejanskih prispevkov zakonca iz njegovega posebnega premoženja (premoženja, ki ga ne dobi z delom) ne vpliva na naravo skupnega premoženja, pač pa vpliva kvečjemu na velikost deleža na skupnem premoženju.
zaznamba sklepa o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – prodaja nepremičnine na javni dražbi
Kolikor je bila nepremičnina že prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, bo na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa izvršilnega sodišča v izročitvi nepremičnine kupcu dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati pa po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe na nepremičnini.
Sporazum o zavarovanju denarne terjatve kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni ničen zgolj zato, ker ga je sklepala podružnica matične banke.
Pri zaznambi izvršbe gre namreč za vpis, ki je po svojih učinkih bliže vknjižbi, kot pa zaznambi. Po 2. odst. 170. člena ZIZ in 2. odst. 87. člena ZZK-1 z zaznambo sklepa o izvršbi upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini. Vknjižba tako pridobljene zastavne pravice, ki se sicer izvede po uradni dolžnosti, tako ni pogoj za njeno pridobitev. V kolikor se torej dovoli zaznamba izvršbe, že tak vpis (praviloma) povzroči nastanek zastavne pravice in s tem omejitev lastninske pravice. Tožeči stranki zato zgolj s sklicevanjem, da gre za zaznambo (izvršbe) in ne za vknjižbo, ni mogoče odrekati pravice do vložitve izbrisne tožbe.
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 40, 40/1, 40/1-3, 124, 181.
identifikacijski znak nepremičnine – zemljiškoknjižni vložek – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – vknjižba pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe
Zemljiškoknjižni vložek na vsebino vpisa v zemljiško knjigo ne vpliva, predstavlja le tehniko vodenja zemljiške knjige. Ker vložek ni samostojen predmet stvarnih pravic, tudi ne more predstavljati ovire za vknjižbo, kot jo je opravilo sodišče prve stopnje. Identifikacijski znak, s katerim mora biti nepremičnina označena v listini, ki je podlaga za vpis, je zemljiška parcela in katastrska občina.
obnova postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – vročanje pravni osebi – nadomestna vročitev – sprememba sedeža – zloraba pravic
V skladu z načelom dobre vere in poštenja nasprotna stranka ne more pričakovati, da se bo vročitev opravila na registriranem, a dejansko nepravilnem naslovu nasprotnika, če sama ve za njegov pravi naslov. V takšnem primeru gre namreč za zlorabo pravic, kar mora sodišče po 11. členu ZPP preprečiti.
Pregled zadeve pokaže, da v bistvu tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni aktivno sodelovala in ni podala nobenega trditvenega gradiva, iz katerega bi bilo mogoče razbrati kakšno je njeno stališče do ponujene dejanske podlage tožbenega zahtevka s strani tožeče stranke in ponujenih dokazov. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je le ugovarjala, da z zavarovalnico ni v nobenem poslovnem razmerju, nato pa v pravdnem postopku niti ni vložila dovoljene ene pripravljalne vloge, niti ni pristopila na glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno postopalo, ko je upoštevalo navedbeno gradivo tožeče stranke in izvedlo z njene strani predlagane dokaze ter, ko po drugi strani tožena stranka nekega substanciranega obrambnega stališča ni podala, utemeljeno zaključilo, da so dejstva, ki jih navaja tožeča stranka resnična in dokazana tako glede temelja zahtevka kot tudi glede višine uveljavljane terjatve.
Vse trditve, ki jih sedaj v svoji defenzivni vlogi v pritožbi podaja tožena stranka, so pritožbene novote, tako v zvezi s pomanjkanjem aktivne legitimacije na strani tožeče stranke, v zvezi z nepravilnim izračunom višine terjatve, v zvezi z zastaranjem dela terjatve tožeče stranke kot tudi, da je v bistvu tožeča stranka zavarovalnici plačala več kot bi bila dolžna. Toženi stranki je dobro znano, da pritožbene novote niso dopustne in upoštevne v skladu s prvim odstavkom člena 337 ZPP, ko po drugi strani ni niti zatrjevala niti dokazovala, da pritožbenih novih trditev brez svoje krivde ni mogla podati že prej.
Pogodbeni zavezanec se ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti zgolj s sklicevanjem na neobstoj krivde na njegovi strani, temveč bi za razbremenitev svoje odgovornosti moral dokazati, da vzrok, iz katerega izvira nepravilnost v izpolnitvi, ne izvira iz tveganja, katerega obvladovanje je pripisati njemu.
Ravnanja pogodbenih partnerjev tožene stranke sodijo med notranja tveganja, torej tveganja, ki jih je tožena stranka dolžna sama obvladovati.
stroški postopka – odmera nagrade odvetniku – nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz državnega proračuna
Odvetniška nagrada se v primerih izplačevanja iz državnega proračuna odmeri glede na vrednost predmeta z uporabo 36. člena ZOdvT in ne z uporabo splošnega 12. člena ZOdvT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0058555
URS člen 25. ZST-1 člen 1, 1/3, 9, 9/1, 10, 10/4, 34a.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pravica do pravnega sredstva - taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
Taksna obveznost za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ni predvidena.
Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 (dodano z novelo ZST-1A), je v izvršilnem postopku pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena.
Sodišče stranki s tem, ko njeno pravno sredstvo obravnava, ne da bi prej odločilo o njenem predlogu za oprostitev sodne takse za to pravno sredstvo, ne prekrši nobene procesne pravice, temveč ravna kvečjemu v strankino korist.
nasprotna izvršba - subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo – zavrženje tožbe – uveljavljanje terjatve v pravdi
Ker v subjektivnem roku tožeča stranka nasprotne izvršbe ni predlagala, je pravico predlagati nasprotno izvršbo izgubila. To pomeni, da predloga za nasprotno izvršbo tudi do poteka objektivnega roka ne more vložiti. Glede na navedeno tožeči stranki za vložitev tožbe v pravdnem postopku ni potrebno čakati na potek enoletnega objektivnega roka, ampak lahko tožbo iz naslova neupravičene pridobitve vloži dan po poteku subjektivnega roka.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 171. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost objektivna odgovornost - delo na višini - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - pritožbena obravnava - vmesna sodba
Tožnik je brez zaščitnih sredstev (in ne da bi komu izmed prisotnih na gradbišču to povedal) želel dokončati delo na ostrešju, verjetno z namenom, da bi delo čim prej opravil (v korist delodajalca), vendar se dela ni lotil dovolj pazljivo in previdno. Glede na to, da mu je bilo delo poznano in da je bil iz izkušenj seznanjen z nevarnostmi dela na višini, bi moral uporabljati zaščitna sredstva, ki jih je imel na razpolago, pa jih ni. Zato je za nesrečo pri delu soodgovoren v višini 50 %.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0069974
ZIZ člen 23, 41a, 62, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZM člen 1, 2, 16, 16/2, 107. ZPP člen 436, 436/3.
predhodna odredba – bianco menica kot verodostojna listina
Bianco menica z izpolnitvijo manjkajočih sestavin v skladu s pooblastilom postane prava menica in kot taka verodostojna listina v smislu določb ZIZ, zato je tudi izvršba na podlagi bianco menice dovoljena.
Pritožbene (prej ugovorne) navedbe, da menica ni izpolnjena skladno z dolžnikovim pooblastilom, v postopku zavarovanja s predhodno odredbo niso pravno upoštevne. O njih bo sodišče prve stopnje odločalo, ko bo presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom – odlog izvršbe – vezanost sodišča na pravno podlago – varovanje koristi otroka – izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Sodišče bi predlog za odlog moralo obravnavati po šestem odstavku 238.f člena ZIZ, ki se ne nanaša samo na izvršitev z neposredno izročitvijo, ampak tudi na izvršbo z izrekanjem denarnih kazni. V postopkih v zvezi z izvrševanjem odločb o otrokovih stikih gre za specifične postopke, v katerih je prvo vodilo varovanje koristi otroka, zato ozko, formalno tolmačenje ni v skladu z namenom zakona. Predlog za odlog bi zato sodišče prve stopnje moralo vsebinsko obravnavati.
Ravnanja pogodbenih partnerjev dolžnika sodijo med notranja ravnanja, torej tista, ki jih je dolžnik dolžan sam obvladovati.
Pri priznanju konkretne škode iz naslova izgubljenega dobička je bistvena ugotovitev, ali je bila toženki že ob sklenitvi pogodbe oziroma ob kršitvi pogodbe ta škoda znana oziroma ji ni mogla ostati neznana, pri čemer je kriterij za ugotavljanje predvidljivosti obsega škode skrbnost dobrega strokovnjaka, torej poklicna oziroma profesionalna skrbnost.
ugovor zoper sklep o izvršbi – zamudne obresti – zastaranje – judikatna terjatev
Judikatno terjatev, za katero velja 10 letni zastaralni rok, predstavljajo samo tiste obresti, ki so zapadle do trenutka, na katerega se nanaša izvršilni naslov (ne glede na datum njegove pravnomočnosti).
Taksa za obravnavano pritožbo ni bila plačana, čeprav je bil notar k temu ob elektronski vložitvi pritožbe pozvan s plačilnim nalogom. Ker je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka, brez katere vsebinsko obravnavanje pritožbe ni možno, je moralo pritožbeno sodišče pritožbo šteti za umaknjeno, ne da bi se vsebinsko ukvarjalo z njeno utemeljenostjo (7. odstavek 125.a člena ZZK-1).