ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - brezposelna oseba
Začasna nezmožnost za delo (bolniški stalež) brezposelnega zavarovanca se ne ugotavlja glede na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi, na katerem je tožnik nazadnje delal, temveč glede na to, ali je tožnik, upoštevaje zdravstveno stanje, zaposljiv in ali ga lahko Zavod za zaposlovanje napoti na ustrezno ali primerno zaposlitev.
ZPP člen 108, 108/4, 180, 180/1. ZIZ člen 62, 62/2.
nepopolnost in nesklepčnost tožbe – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Tožeča stranka je dejstva, za katera je ocenila, da utemeljujejo odločitev o tem, da se sklep o izvršbi v dajatvenem delu ohrani v veljavi, navedla. Na način, po katerem je v konkretnem primeru ravnalo sodišče prve stopnje pa se po oceni pritožbenega sodišča izniči razlikovanje med nepopolnostjo tožbe, ki je vprašanje procesnega prava in nesklepčnostjo tožbe, ki je vprašanje materialnega prava. Tožba je sklepčna, če iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Ker iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje za odločitev o zavrženju tožbe uporabilo kriterije za presojo sklepčnosti tožbe, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo ter razveljavilo sklep sodišča prve stopnje.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/6, 360, 360/1. ZIZ člen 9, 257, 257/1, 258, 258/1.
predhodna odredba - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - domneva obstoja nevarnosti
Dolžniku je mogoče očitati zgolj pavšalno zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine takrat, ko temelji predlog za izvršbo na takšni verodostojni listini, s katero je dolžnik seznanjen oziroma, ki jo je predhodno prejel.
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožeča stranka predložiti dejanske pogodbe, ki jih zaradi nesreče ni uspela realizirati, je napačno.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka, ker naj bi tožnik kršil navodila zdravnika, ni utemeljena. Tožnik je imel sicer res predpisano, da mora biti v času zdravljenja doma in mirovati, kar pa ne pomeni, da bi moral biti ves čas v svojem stanovanju (sobi v nastanitvenem domu), ampak se je lahko sprehajal po domu do sosednjih sob in do dvorišča, saj to ni poslabšalo njegovega zdravstvenega stanja.
V primerih, kadar sta remitent in trasant tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla (kot je to v zadevnem primeru), menična obveznost ni postala abstraktna, temveč je ostala kavzalna, vezana na temeljni posel. Tožena stranka je zato zoper tožečo ohranila vse ugovore iz temeljnega posla, tudi ugovor zastaranja. Od pogodbi zveste stranke ni mogoče zahtevati, da poda odstopno izjavo že ob prvi zamujeni oz. neizpolnjeni obveznosti, ampak lahko odstopi v primernem času po katerikoli neizpolnitvi zaporedne obveznosti. Zapadlost neplačanih obrokov pred odstopom od pogodbe se ugotavlja za vsako posamezno dajatev (anuiteto) posebej, enako se presoja njihovo zastaranje.
ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. OZ člen 376, 376, 382.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reparacija - zakonske zamudne obresti
Trenutek, ko delodajalec delavcu poda obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni odločilen za presojo, ali je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana pravočasno. V zvezi s tem je treba v vsakem primeru posebej presoditi, kdaj je dejansko prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kdaj je prišlo do poslovne odločitve, katere posledica je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - delo na akord - variabilni del plače - dodatek k plači
Ni podana pravna podlaga, da bi se izplačila za delo na akord vštela v pokojninsko osnovo, saj ta izplačila niso bila izvedena kot gibljivi del plače za redno delo niti niso bila kot takšna javljena tožencu na obrazcu M4.
kompenzacijska pogodba – obstoj vzajemnih obveznosti – pobotni ugovor
Zaključek sodišča prve stopnje, da za odločitev o pobotnem ugovoru in o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi sama po sebi zadostuje presoja, da je tožena stranka s kompenzacijsko pogodbo priznala, da njena terjatev do tožeče stranke v višini 246.527,14 EUR iz naslova DDV, plačanega po Pogodbi o finančnem leasingu št. 1005172, ki je bila kasneje razdrta, ne obstaja, je napačen.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0005030
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZTLR člen 28. SPZ člen 44, 44/2.
ZPSPP člen 27.
gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo
Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.
ZPP člen 154, 154/1, 158. ZFPPIPP člen 301, 301/8.
prenehanje pravne koristi upnika za vodenje pravde – umik tožbe – pravdni stroški
Prvostopenjsko sodišče je tožbo zavrglo, na podlagi določbe osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana, vsled česar je prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Tožeča stranka se zoper zavrženje tožbe ne pritožuje. Pritožbeno sodišče bi trditve o tem, da ji je tožena stranka neutemeljeno povzročila pravdne stroške, presojalo le, v kolikor bi se tožeča stranka pritožila tudi zoper odločitev o zavrženju tožbe.
ZDR člen 130, 130/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 80, 80/1, 80/1-4, 81, 81/5.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - božičnica
Za odločitev o višini povračila stroškov prevoza na delo in z dela je bistveno, ali na poti od kraja prebivališča tožnice do kraja, kjer opravlja delo, obstaja javni prevoz v časovno sprejemljivih okvirih. Pri tem je bistveno tudi, kakšna je časovna izguba delavca, če tak javni prevoz uporablja.
Če dolžnost izplačila božičnice ni dogovorjena s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca, ni pravne podlage za ugotavljanje pogojev oz. meril za pridobitev te pravice.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – primopredaja poslov - prepoved reformatio in peius
Tožena stranka je tožbo prejela 31. 01. 2011. Rok za odgovor na tožbo se je iztekel 02. 03. 2011. Upoštevaje navedeni ugotovitvi se navedbe o nekajdnevni primopredaji dela v mesecu januarju izkažejo kot očitno neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zamude za vložitev odgovora na tožbo (do 02. 03. 2011) namreč ni mogoče upravičiti s primopredajo poslov, ki naj bi potekala nekaj dni v januarju, potem ko je tožena stranka sodno pošiljko prejela (navedenega dejstva ne napada) in je imela še najmanj mesec dni časa, da na vlogo/tožbo odgovori.
Četudi je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo, namesto pravilno zavrnilo, bi sprememba odločitve v izpodbijanem sklepu (iz zavrženja v zavrnitev) pomenila odločitev v škodo tožene stranke.
nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - zavarovanje za ožji obseg pravic - revizija
Toženka je ravnala pravilno, ko je v reviziji prvostopno odločbo spremenila tako, da je odločila, da tožnica nima pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, saj je glede tega že bilo pravnomočno odločeno po ugotovitvi revizorja za matično evidenco, da je bila tožnica v spornem času zavarovana za ožji obseg pravic.
Pritožnica ne navaja, da ji obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno. Ker pritožnica teh dejstev, ki so razvidna iz vročilnice ne izpodbija, je šteti, da je bila vročitev opomina pravilno opravljena, ko je potekel 15-dnevni rok za dvig pošiljke na podlagi obvestila, to je 26. 06. 2011.