Ker je bil torej toženec z izvršilnim postopkom, na katerega se v svojem predlogu za obnovo postopka sklicuje, seznanjen že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in torej ne gre za okoliščine, ki jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, še preden je bil pravdni postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je sodišče prve stopnje njegov predlog za obnovo pravilno in zakonito zavrglo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1.
odmera nagrade izvedencu
Če je izvedenka ocenila, da je bilo naloženo izvedensko delo bolj zahtevno, ker je morala v okviru izdelave mnenja izdelati tudi cenitev nepremičnine, bi lahko sodišču predlagala višjo nagrado zgolj v okviru večje zahtevnosti izvedenskega dela in ne dvojno nagrado (za mnenje in za izvid).
nagrada za zastopanje - odmera nagrade odvetnici – prisilna hospitalizacija
V primerih, ko sodišče ugotovi, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega v nepravdnem postopku, lahko uporabi polno nagrado za postopek s količnikom 1,3 po tarifni številki 3100.
ZST-1 člen 1, 1/3, 2, 6, 10, 10/4. ZIZ člen 9, 9/1.
pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v izvršilnem postopku – obveznost plačila sodne takse
V postopku odločanja o obveznosti plačila sodne takse se sodne takse ne plačujejo.
Novela ZST-1A ni izrecno predvidela možnosti pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, vendar te pritožbe ni izrecno izključila kot nedovoljene. Ker se vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v izvršilnem postopku, je treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZIZ, ta pa v prvem odstavku 9. člena načeloma dovoljuje pritožbo zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, in pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog izrecno ne izključuje.
predlog za vknjižbo lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano v listini o pravnem poslu – nepredložitev listine o pravnem poslu – prepoved navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbi
Predlagatelj v pritožbi priznava, da zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice poleg zemljiškoknjižnega dovolila, katero ni vsebovano v listini o pravnem poslu, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ni priložil tudi listine o tem pravnem poslu. In to listino prilaga šele pritožbi. Vendar pritožbeno sodišče dopolnitve v pritožbi ne sme upoštevati, saj je v 160. členu ZZK-1 izrecno prepovedano navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi. Pritožbeno sodišče namreč v pritožbenem postopku preizkuša samo pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - stvarna legitimacija
Tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja je bil utemeljeno zavrnjen zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije, saj je tožnik tožbo vložil zoper Republiko Slovenijo (in ne zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je tožnika predhodno opozarjala na kršitve delovnih obveznosti (v pisnem opozorilu mu je bilo jasno povedano, da mu bo podana odpoved pogodbe o zaposlitvi ob ponovni kršitvi). Kljub temu je tožnik ponovno kršil delovne obveznosti (ponovil je istovrstno kršitev s tem, ko se je nasilno vedel do sodelavca). Zaradi takšne ponovne kršitve mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - očetovski dopust
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v spornem obdobju med strankama obstajalo delovno razmerje, saj so bili podani vsi elementi tega razmerja. Pri tem je nebistveno, da je bil tožnik v istem obdobju po sklepu centra za socialno delo na očetovskem dopustu.
Prvi odstavek 118. člena ZDR sicer res določa, da v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi sodišče delavcu prizna tudi ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Vendar takšna določba ne pomeni, da lahko sodišče odškodnino dosodi samo v mnogokratniku povprečja delavčevih plač v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, temveč da mora sodišče upoštevati omejitev višine te odškodnine, ki ne sme presegati 18 mesečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zmožnost za delo - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je z dela, kljub temu da je bil zmožen za delo, izostal neupravičeno. Glede na to, da tudi prejšnja pisna opozorila zaradi kršitev delovnih obveznosti niso dosegla namena (tožnik je enkrat samovoljno zapustil delovno mesto, enkrat pa v času bolniškega staleža ni upošteval navodil zdravnika in pravil bolniškega staleža), je je bil razlog, zaradi katerega mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljen, prav tako pa je bilo onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 4, 15, 15/3, 16, 204, 2047/1, 204/2, 204/3.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - predhodni postopek pri delodajalcu
Rok za sodno varstvo ni začel teči, ko je tožnica prejela odpoved pogodbe o poslovnem sodelovanju, ker je bila dolžna tudi po odpovedi še 2 meseca opravljati delo za toženo stranko. V tem času je nanjo naslovila zahtevo za odpravo kršitev, s katero je med drugim zahtevala, da ji tožena stranka izroči pogodbo o zaposlitvi, ker ima njuno razmerje vse elemente delovnega razmerja. Šele po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka za odpravo kršitve, je začel teči rok za sodno varstvo.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo zaradi ravnanj dolžnika izpolnitev terjatve otežena oz. onemogočena, če se ugotovi, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. V konkretnem primeru že višina vtoževane terjatve sama po sebi kaže na to, da je ta pogoj verjetno izpolnjen, saj ni verjetno, da bi dolžnik z morebitno blokado sredstev na računu do višine nekaj več kot 6.000,00 EUR lahko pretrpel večjo škodo.
Tožniku je bil z dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke priznan dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad 5 let. Ker tožena stranka pri izplačilu tega dodatka ni upoštevala, da je tožnik služboval na vojaški dolžnosti že v JLA, lahko tožnik premalo izplačani dodatek za stalnost uveljavlja kot čisto denarno terjatev neposredno pred delovnim sodiščem.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 150, 179, 182. ZVZD člen 5, 6. ZFPPIPP člen 60.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - stečaj delodajalca - ugotovitev obstoja prerekane terjatve
V konkretnem primeru tožnikovo delo, ko je nanašal zaključni sloj na steno, pri čemer je stal na kovinskem gradbenem odru na višini 2 metrov in se z glavo skoraj dotikal stropa ter se pri tem pomikal levo in desno po pohodni površini odra, predstavlja nevarno delo. Za obstoj odgovornosti tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik pri tem delu utrpel, tako zadošča že ugotovitev, da je škoda posledica opravljanja nevarnega dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je postopek odpovedi izvedla v skladu z zakonom, utemeljen poslovni razlog za odpoved (reorganizacija, ukinitev delovnega mesta) je dokazala. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki vsebuje navedbo razloga za odpoved in obrazložitev, ki je bila podana pravočasno in pred katero je tožena stranka preverila možnosti, da bi tožnico zaposlila pod spremenjenimi pogoji, je zakonita.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 150, 153, 179. ZPP člen 154, 154/1, 155.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - razbremenitev odgovornosti - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - stroški postopka - načelo uspeha
Skrita napaka v zavornem sistemu vozila, zaradi katere se je vozilo med pranjem premaknilo in stisnilo tožnikovo roko ob drugo vozilo, ni zunanji vzrok niti ne predstavlja ravnanja tretjega, ki bi razbremenilo objektivno odgovornega imetnika vozila - delodajalca tožnika, ki v celoti odgovarja za škodo, ki jo je tožnik utrpel.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - posebno varstvo pred odpovedjo - invalidnost - dolžnost obveščanja
Tožena stranka pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bila dolžna upoštevati, da je tožnica deležna posebne zaščite pred odpovedjo po podjetniški kolektivni pogodbi (ker je vložila predlog za oceno invalidnosti), ker je tožnica, kljub temu da je prejela predhodno obvestilo o nameravani odpovedi, o postopku za oceno invalidnosti sploh ni obvestila.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 135. ZPP člen 253, 253/1, 286.a.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - prekluzija - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
Tožeča stranka je v roku, določenem v pozivu sodišča prve stopnje, podala svoja stališča in pripombe na izvedensko mnenje. Četudi je izrecni predlog za (dodatno) zaslišanje sodnega izvedenca podala šele na naroku za glavno obravnavo, s tem predlogom ni bila prekludirana.
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - kriteriji za izbiro
Tožbeni zahtevek za razveljavitev obvestila tožene stranke o napotitvi na začasno čakanje na delo in za plačilo razlike med nadomestilom plače, ki ga je tožnik prejemal v spornem obdobju, in med plačo, ki bi jo prejemal, če bi dela, je utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala, da tožnik zaradi zdravstvenih omejitev ne bi mogel opravljati katere od nalog na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, oz. na delovnem mestu, na katerem je delal, torej ni dokazala, da bi bil kriterij za napotitev na začasno čakanje na delo v tožnikovem primeru izpolnjen.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - stroški zdravljenja - izguba na zaslužku
Za nesrečo pri delu, pri kateri se je tožnik poškodoval, ker je padel v jamo, je v celoti odškodninsko odgovorna tožena stranka, saj ni poskrbela za varno delo - jame, v katero je tožnik padel, ni ustrezno zavarovala. Tožnikova soodgovornost za nesrečo pri delu ni podana, četudi je imel na voljo druge, daljše poti, po katerih ne bi prišel v bližino jame.