zaznamba sklepa o izvršbi – pogoji za dovolitev vpisa
Pogoji za dovolitev vpisa so določeni v 148. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Med drugim se vpis dovoli, če je dovoljen po stanju zemljiške knjige oz. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis. Ker je ugotovljeno, da pri predmetni nepremičnini ni vpisan ne dolžnik kot solastnik, ne v takšnem deležu, kot zatrjuje pritožba, v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.
vsebinska skladnost vpisa v zemljiško knjigo in listin, ki so podlaga za vpis – vsebina vpisa hipoteke – vpis obresti in stroškov
Po določbi 16. člena ZZK-1 se ob vpisu hipoteke vpiše glavnica, obresti (dogovorjene) pa le, če gre za tek obresti pred zapadlostjo. V zakonu tudi ni podlage za vpis stroškov postopka kot stranske terjatve.
Zaradi določne opredelitve pravice, kot izhaja iz sklepa o zavarovanju, je po četrtem odst. 14. člena ZZK-1 pravilno, da se vpiše glavnica, glede obresti oz. dospelosti pa navede „glej opis“ ter pod „dodatnim opisom“ navede, da je zastavna pravica (hipoteka) ustanovljena v zavarovanje upnikove denarne terjatve (glavnice) s pripadki, kot je to določno opisano v izreku sklepa o zavarovanju.
Pri odločanju se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v morebitno dejstvo že delno plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče.
ZZK-1 člen 125a, 125a/7, 125c, 125c/5. ZPP člen 105.a.
neplačilo sodne takse za pritožbo – pritožba se šteje za umaknjeno
Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa (105.a člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1). In ker te nasprotni udeleženec ni plačal v roku 8 dni od prejema plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo na v nalogu navedeno sklicno številko, se šteje njegova pritožba za umaknjeno (peti odstavek 125.c člena ZZK-1 v zvezi s sedmim odstavkom 125.a členom ZZK-1).
Za odpoved pogodbe ni predpisana obličnost, stranki se lahko sami dogovorita za obliko odpovedi pogodbenega razmerja.
Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo izrecno uveljavljala dogovorjeno krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani na podlagi sklenjene naročniške pogodbe in to v predlogu za izvršbo tudi določno označila. Tožena stranka bi morala ugovarjati krajevno pristojnost v ugovoru zoper sklep o izvršbi oziroma najkasneje v pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - stvarna legitimacija
Tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja je bil utemeljeno zavrnjen zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije, saj je tožnik tožbo vložil zoper Republiko Slovenijo (in ne zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je tožnika predhodno opozarjala na kršitve delovnih obveznosti (v pisnem opozorilu mu je bilo jasno povedano, da mu bo podana odpoved pogodbe o zaposlitvi ob ponovni kršitvi). Kljub temu je tožnik ponovno kršil delovne obveznosti (ponovil je istovrstno kršitev s tem, ko se je nasilno vedel do sodelavca). Zaradi takšne ponovne kršitve mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - očetovski dopust
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v spornem obdobju med strankama obstajalo delovno razmerje, saj so bili podani vsi elementi tega razmerja. Pri tem je nebistveno, da je bil tožnik v istem obdobju po sklepu centra za socialno delo na očetovskem dopustu.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - dokazno breme - prenehanje delovnega razmerja - ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ker tožnik ni dokazal, da so bili v njegovem razmerju do tožene stranke podani elementi delovnega razmerja. Posledično je utemeljeno zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki med strankama niti ni bila sklenjena) in za plačilo domnevno neizplačanih denarnih obveznosti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 135. ZPP člen 253, 253/1, 286.a.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - prekluzija - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
Tožeča stranka je v roku, določenem v pozivu sodišča prve stopnje, podala svoja stališča in pripombe na izvedensko mnenje. Četudi je izrecni predlog za (dodatno) zaslišanje sodnega izvedenca podala šele na naroku za glavno obravnavo, s tem predlogom ni bila prekludirana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izraba letnega dopusta - izobraževanje - nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela - sodno varstvo
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je kršil pogodbene oziroma druge obveznosti s tem, ko je samovoljno izrabil letni dopust in izostal z izobraževanja, na katerega ga je napotila. Pri tem ni bistveno, da je tožnik za termin, ko je potekalo izobraževanje, prijavil izrabo letnega dopusta, kar je bilo najprej pogojno odobreno, nato pa preklicano (zaradi izobraževanja).
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - kriteriji za izbiro
Tožbeni zahtevek za razveljavitev obvestila tožene stranke o napotitvi na začasno čakanje na delo in za plačilo razlike med nadomestilom plače, ki ga je tožnik prejemal v spornem obdobju, in med plačo, ki bi jo prejemal, če bi dela, je utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala, da tožnik zaradi zdravstvenih omejitev ne bi mogel opravljati katere od nalog na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, oz. na delovnem mestu, na katerem je delal, torej ni dokazala, da bi bil kriterij za napotitev na začasno čakanje na delo v tožnikovem primeru izpolnjen.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2. ZPP člen 279.b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - vzročni postopek
Sodišče prve stopnje je v vzorčni zadevi ugotovilo, da so delavci tožene stranke (eden izmed teh delavcev je tožnik v konkretni zadevi) podali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi toženi stranki po predhodnem pisnem opominu delodajalca na izpolnitev obveznosti in po pisnem obvestilu inšpektorja za delo. Ob ugotovitvi, da so takšne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakonite, je sodišče prve stopnje zahtevku na plačilo odpravnine in odškodnine ugodilo. Ker v zvezi s tožnikom ni bistvenih posebnosti, ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je v celoti upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - letni dopust - odobritev letnega dopusta - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik se je s tem, ko je brez odobritve koristil letni dopust, izkazal za nezanesljivega delavca. Iz tega razloga je pravilna ugotovitev, da je bil za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR in sicer, da ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena.
ZDR člen 4, 15, 15/3, 16, 204, 2047/1, 204/2, 204/3.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - predhodni postopek pri delodajalcu
Rok za sodno varstvo ni začel teči, ko je tožnica prejela odpoved pogodbe o poslovnem sodelovanju, ker je bila dolžna tudi po odpovedi še 2 meseca opravljati delo za toženo stranko. V tem času je nanjo naslovila zahtevo za odpravo kršitev, s katero je med drugim zahtevala, da ji tožena stranka izroči pogodbo o zaposlitvi, ker ima njuno razmerje vse elemente delovnega razmerja. Šele po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka za odpravo kršitve, je začel teči rok za sodno varstvo.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo zaradi ravnanj dolžnika izpolnitev terjatve otežena oz. onemogočena, če se ugotovi, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. V konkretnem primeru že višina vtoževane terjatve sama po sebi kaže na to, da je ta pogoj verjetno izpolnjen, saj ni verjetno, da bi dolžnik z morebitno blokado sredstev na računu do višine nekaj več kot 6.000,00 EUR lahko pretrpel večjo škodo.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Četudi je vabilo na zagovor za direktorja tožene stranke podpisala druga oseba (direktor povezane družbe), ki ni bila pooblaščena za opravo zagovora ali za podajo odpovedi, to ne vpliva na zakonitost postopka pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožniku zaradi takšnega vabila na zagovor pravica do obrambe ni bila z ničemer kršena, tožnik se je na vabilo tudi odzval in zagovor podal.
Tožniku je bil z dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke priznan dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad 5 let. Ker tožena stranka pri izplačilu tega dodatka ni upoštevala, da je tožnik služboval na vojaški dolžnosti že v JLA, lahko tožnik premalo izplačani dodatek za stalnost uveljavlja kot čisto denarno terjatev neposredno pred delovnim sodiščem.
Prvi odstavek 118. člena ZDR sicer res določa, da v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi sodišče delavcu prizna tudi ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Vendar takšna določba ne pomeni, da lahko sodišče odškodnino dosodi samo v mnogokratniku povprečja delavčevih plač v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, temveč da mora sodišče upoštevati omejitev višine te odškodnine, ki ne sme presegati 18 mesečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 110/2, 111, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - zagovor - vabilo na zagovor - seznanitev z razlogom - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ker je tako od vabila na zagovor oziroma od pisne obdolžitve kot od podaje pisnih pojasnil in zagovora tožnice, od katerega dalje je bila tožena stranka nedvomno seznanjena z morebitnimi razlogi za izredno odpoved, preteklo več kot 30 dni, preden je bila izredna odpoved podana, je bil zamujen subjektivni rok za podajo odpovedi. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato nezakonita,