• Najdi
  • 1
  • od 24
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL II Cp 3802/2011
    30.11.2011
    STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0065995
    ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 33. ZPP člen 108.
    začasna odredba – motenje posesti
    Tudi v zadevah zaradi motenja posesti sodišče izjemoma lahko izda začasno odredbo.
  • 2.
    VSL sklep II Ip 5511/2011
    30.11.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0058557
    ZIZ člen 62, 62/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/5.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - zavrženje ugovora kot nepopolnega - podpis zakonitega zastopnika
    Sodišče ni imelo pravne podlage za pozivanje dolžnika k podpisu ugovora, dejstvo, da dolžnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča, pa ne more imeti za posledico zavrženja njegovega formalno pravilno sestavljenega ugovora.
  • 3.
    VSL sodba II Cp 1700/2011
    30.11.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0059724
    ZD člen 34, 34/1, 35. OZ člen 255.
    prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev darila – učinek izpodbijanja brezplačnega pravnega posla – dediči kot sosporniki
    V pravdi zaradi vračila daril z namenom dopolnitve nujnega deleža, dediči niso nujni sosporniki. Tožba zaradi vračila darila je namreč smiselno enaka tožbi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj iz 255. člena OZ, saj upravičenec ne zahteva (absolutne, retroaktivne) razveljavitve posla – le-ta velja še naprej v obsegu, kolikor niso prizadeti interesi nujnega dediča – temveč pravno neučinkovanje v delu, za kolikor je s takšnim poslom prikrajšan njegov nujni delež oziroma v tistem obsegu, ki je glede na določbo 35. člena ZD potreben za dopolnitev njegovega nujnega deleža.

    Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zahtevku za vračilo darila ni mogoče ugoditi, če ni spoštovan vrstni red iz 35. člena ZD, torej, če tožnik, preden zahteva vračilo darila, ne sanira prikrajšanja nujnega deleža z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj do obsega, kolikor je to mogoče.
  • 4.
    VSL sodba I Cp 1765/2011
    30.11.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0057856
    OZ člen 125, 131. ZPP člen 254.
    vzročna zveza - izguba zavarovalnih pravic
    Pri preizkusu vzročne zveze med toženčevim psihofizičnim stanjem in njegovim ravnanjem (vožnja po nasprotnem voznem pasu) je pomembna okoliščina, da je toženec preprečil ugotavljanje svoje alkoholiziranosti. Zaradi te okoliščine je na tožencu breme, da vzročno zvezo izključi.
  • 5.
    VSL sodba I Cp 3363/2011
    30.11.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0059709
    OZ člen 131, 186, 187. ZGO-1 člen 32.
    odgovornost za škodo, ki nastane tretjim z gradnjo – odgovornost naročitelja in izvajalca
    Ker gre pri 187. členu OZ za specialno določbo, ki ureja posebno obliko odgovornosti za ravnanje drugega (to je izvajalca) in se izrecno nanaša (le) na naročitelja del, ki so se izvajala na nepremičnini, širjenje njene uporabe na druge osebe ni dopustno.
  • 6.
    VSC sklep Cp 262/2011
    30.11.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0002999
    ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 270, 288, 311.
    ugovor pobota – procesno pobotanje – zapadlost obveznosti – prenehanje terjatve – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ko dolžnik poleg glavnice dolguje obresti, je v primeru ugovora pobota pravno odločilno dejstvo tudi trenutek, ko se stečejo pogoji za pobot.
  • 7.
    VSL sklep IV Cpg 756/2011
    30.11.2011
    SODNI REGISTER
    VSL0069497
    ZSReg člen 23, 23/2.
    zastopanje subjekta vpisa – učinek proti tretjim
    V postopku vpisa posameznega podatka v sodni register, ki se nanaša na že vpisani subjekt vpisa, zastopajo subjekt vpisa osebe, ki so vpisane v sodnem registru kot zastopniki subjekta vpisa.
  • 8.
    VSL sklep IV Cpg 1300/2011
    30.11.2011
    SODNI REGISTER
    VSL0072313
    ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1).
    izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - domneva o obstoju izbrisnega razloga - poslovanje na poslovnem naslovu – vročitev izpodbijanega sklepa
    Iz vročilnice, pripete k izpodbijanemu sklepu, je razvidno, da je družba navedeni sklep prejela dne 08. 11. 2011 na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register. Že to dejstvo potrjuje trditev družbe, da na navedenem poslovnem naslovu posluje. S tem pa je izpodbita domneva iz prve alineje 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
  • 9.
    VSL sklep IV Cpg 802/2011
    30.11.2011
    SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB
    VSL0069489
    ZSReg člen 34, 34/1. ZGD-1 člen 505.
    interes za udeležbo – imenovanje poslovodje v d.o.o. - družbena pogodba – podlaga za vpis v register
    Registrsko sodišče je zmotno ocenilo, da iz predložene Družbene pogodbe izhaja, da je bil z njo imenovan na funkcijo direktorja subjekta vpisa M. K. z dnem 26.10.2004. Družbena pogodba v določbah o zastopnikih je povsem splošna. Njene določbe ne vsebujejo opredelitve, da naj bi bil z njo konkretno imenovan M. K. v funkcijo direktorja. Če pa bi Družbena pogodba po vsebini imela takšno določbo, bi Družbena pogodba zadostovala za vpis predlaganih podatkov.
  • 10.
    VSL sklep IV Cpg 1290/2011
    30.11.2011
    SODNI REGISTER
    VSL0069494
    ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/2.
    izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog – razlogi za ugovor zoper sklep o izbrisu - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – aktivna legitimacija
    Če registrsko sodišče začne po uradni dolžnosti postopek izbrisa iz razloga, ker subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, subjekt vpisa lahko doseže ustavitev postopka, četudi na tem naslovu ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan. Izkazati mora, da posluje in da je upravičen poslovati na tem naslovu ali pa predlagati spremembo poslovnega naslova. Gre za pogoje, ki jih že glede na njihovo vsebino, dokazila, ki morajo biti priložena in upravičenost subjekta vpisa, da predlaga vpis spremembe poslovnega naslova, ne more namesto dolžnika uveljavljati upnik. Vendar to ne pomeni, da upnik v primeru začetka postopka izbrisa na podlagi domneve izbrisnega razloga po 2. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni upravičen izpodbijati pogojev za vodenje postopka izbrisa in ne tudi domneve izbrisa.
  • 11.
    VSC sodba Cp 492/2011
    30.11.2011
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC0003038
    OZ člen 179, 179/1, 179/2.
    nepremoženjska škoda – strah – kaznivo dejanje ogrožanja varnosti – višina odškodnine
    Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah, ki ga je tožnik utrpel ob izrečenih grožnjah toženca.
  • 12.
    VSL sklep II Cp 1586/2011
    30.11.2011
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0071806
    ZASP člen 153, 159, 159/1.
    dolžnost uporabnikov do obveščanja – reparticija – dolžnost delitve sredstev - dolžnost obveščanja o sporedih – predložitev sporeda – pošiljanje sporedov uporabljenih del – pravni interes – kolektivna organizacija
    Prvi odstavek 159. člena ZASP (med drugim) jasno določa, da so prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del dolžni v petnajstih dneh po javni priobčitvi poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del. Primarni namen zakonske dolžnosti uporabnikov do obveščanja je zagotovitev pravične reparticije (dolžnost delitve sredstev) po členu 153. ZASP. Kolektivna organizacija brez dostavljenih sporedov ne more korektno razdeliti prisojenega nadomestila za uporabo avtorskih del na prireditvah oziroma koncertih in ni pravilna utemeljitev sodišča prve stopnje, da za navedeni zahtevek (ob že obračunanem in v zamudni sodbi prisojenem nadomestilu) nima pravnega interesa.
  • 13.
    VSL sklep IV Cpg 795/2011
    30.11.2011
    SODNI REGISTER
    VSL0072322
    ZSReg člen 23, 23/2, 31, 31/1, 31/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    vpis sprememb v sodni register – upravičena oseba – zastopnik subjekta vpisa – ugovorni postopek
    Predloga za vpis sprememb subjekta vpisa ni vložila oseba, ki je v sodnem registru vpisana kot zastopnik subjekta vpisa, zato bi moralo registrsko sodišče pred vpisom predlaganih sprememb izvesti postopek iz 31. člena ZSReg.
  • 14.
    VSL sklep II Cp 3751/2011
    30.11.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0057888
    ZDen člen 88. ZGD člen 533m. ZOR člen 219, 371, 376, 376/3, 383. ZGO-1 člen 89. ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 207, 207/2.
    denacionalizacija – uporabnina – zastaranje – zadržanje zastaranja
    Prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve, po 88. členu ZDEN je sodna praksa sicer razlagala razmeroma široko. Najprej tako, da je dolžnost vrnitve razlagala kot možnost vrnitve. Nadalje pa tako, da je sam pojem razpolaganja razlagala širše kot bi izhajalo iz dogmatsko ozkega pojma razpolagalnega pravnega posla po stvarnem pravu. Takšno ekstenzivno razlago je sodna praksa utemeljevala že z ohlapno jezikovno opredelitvijo v prvem, predvsem pa v drugem odstavku (pravni posli in enostranske izjave volje) 88. člena ZDEN, še bolj pa s samim namenom prepovedi, ki je bil v varstvu pravic denacionalizacijskega upravičenca. Kljub takšni ekstenzivni razlagi pa to ne pomeni, da je pravni red formalnim nosilcem pravic odvzel vsakršno pravno varstvo ter jim v celoti zamrznil izvrševanje njihovih upravičenj. Zastaranje bi bilo v skladu s 383. členom ZOR zadržano, če bi prepoved iz 88. člena ZDEN za tožečo stranko predstavljala nepremagljivo oviro, da sodno uveljavlja: bodisi kakšno pogodbeno obveznost bodisi odškodninsko terjatev zaradi kršitve te pogodbene obveznosti. Če te obveznosti ne predstavljajo razpolaganja v smislu 88. člena ZDEN (in v obravnavani zadevi je tako), potem tek denacionalizacijskega postopka ni zadržal teka zastaranja.

    Pri odločanju o zahtevku za plačilo uporabnine gre za realno prikrajšanje/okoriščenje, zato je odločilno, kakšna je stvar (in kakšne ekonomske plodove lahko daje) in ne kakšna je ta stvar nameravala biti (in kakšni bi bili ekonomski plodovi, če bi ne bilo protipravnega ravnanja).
  • 15.
    VSL sklep II Cp 703/2011
    30.11.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0061645
    ZPP člen 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131. ZVZD člen 5.
    prekluzija – bistvena kršitev – nesreča pri delu
    Sodišče lahko upošteva tudi prepozne trditve, če obstajajo zakonski pogoji, kar mora ustrezno obrazložiti.
  • 16.
    VSL sklep IV Cpg 1311/2011
    30.11.2011
    SODNI REGISTER
    VSL0072326
    ZFPPIPP člen 430, 430/1, 430/2, 432, 432-1, 432-3, 432-4, 439, 439/2. ZSReg člen 43, 43/1.
    izbris iz sodnega registra brez likvidacije – zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – nedovoljena pritožba – udeleženci postopka izbrisa
    Pritožba je v primeru, če jo je pritožnica vložila v imenu družbe kot njena zakonita zastopnica prepozna, v primeru, če je pritožnica vložila pritožbo kot upnica družbe ali kot druga oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom družbe iz sodnega registra kršen, pa je nedopustna.
  • 17.
    VSL sodba II Cp 1986/2011
    30.11.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0067806
    OZ člen 86, 88, 88/1. SZ člen 2, 8, 12, 13, 13/2, 13/3. SZ-1 člen 5, 18, 22, 29, 29/1, 29/2.
    delna ničnost kupoprodajne pogodbe – pomožni prostor - pravna kvalifikacija pomožnega prostora – prodaja tuje stvari
    S prodajo predmeta, ki ni bil v izključni lasti tožene stranke (prodaja stranišča), je ta kršila prisilne predpise. V skladu s prvim odstavkom 86. člena OZ je pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. V konkretnem primeru pride v poštev zgolj ničnostna sankcija, saj je namen zakonodajalca lahko dosežen zgolj z njenim izrekom. Po prvem odstavku 88. člena OZ pa zaradi ničnosti pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. V konkretnem primeru gre torej za delno ničnost kupoprodajne pogodbe in sicer je pogodba nična v delu, ki obsega prodajo stranišča v izmeri 0,64 m2, v ostalem delu pa ostane v veljavi, saj iz podatkov v spisu ne izhaja, da prvi toženi stranki kupoprodajne pogodbe ne bi sklenili, če jima tretja tožena stranka ne bi prodala tudi stranišča, niti ne izhaja, da je bil nakup stranišča odločilen nagib pri sklenitvi pogodbe.
  • 18.
    VSL sklep II Cp 3870/2011
    30.11.2011
    STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0067794
    SZ-1 člen 26, 41, 41/1, 44, 46. SPZ člen 119.
    rezervni sklad – prostovoljen rezervni sklad – obvezen rezervni sklad – kogentna narava zakonskih določb
    Določbe SZ-1 o rezervnem skladu se nanašajo tako na obvezen rezervni sklad, kot tudi na prostovoljen. Kakor hitro pa gre za rezervni sklad (obvezen ali prostovoljen), gre za strogo namenska sredstva, ki se po 44. členu SZ-1 lahko uporabijo samo za poravnavo stroškov, ki so navedeni v citirani zakonski določbi.
  • 19.
    VSL sodba II Cp 2207/2011
    30.11.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL0067799
    OZ člen 285, 625, 626, 626/1, 633, 633/2, 635, 635/1, 635/2, 639, 639/2, 639/3, 641, 642, 642/3. ZVPot člen 37a, 37a/3, 38, 38/2.
    skrita napaka - grajanje napak - podjemna pogodba - odprava napak - izpolnitev pogodbe
    V tej zadevi ni šlo za to, da bi tožena stranka (ki je bila naročnik) aktivno uveljavljala kakšno upravičenje, do katerega je bila upravičena na temelju 2. ali 3. odstavka 639. člena OZ, temveč se je zgolj branila pred plačilnim zahtevkom tožeče stranke (podjemnika). Vse do preteka enoletnega roka iz 1. odstavka 635. člena OZ lahko naročnik zavrača plačilo in to lahko stori z ugovorom celo še kasneje. Trditveno in po potrebi dokazno breme, da je bila stvar prevzeta ali pa da posel brez razloga ni bil prevzet, nosi podjemnik. Če je tožeča stranka napake pravilno grajala, nosi podjemnik konkretno trditveno in dokazno breme, da so bile napake odpravljene ali pa da jih sploh ni bilo, in po potrebi tudi dokazno breme.
  • 20.
    VSL sklep I Cp 1681/2011
    30.11.2011
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0067803
    ZZK člen 8.
    nedopustnost izvršbe - dobra vera – pošteno ravnanje pravne osebe – poslovodni organ – zakoniti zastopnik pravne osebe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – alter ego doktrina
    Védenje osebe, ki v družbi opravljajo vsakodnevno poslovodno funkcijo, kar je v konkretnem primeru zakoniti zastopnik (direktor) toženke, se vedno šteje kot védenje gospodarske družbe. Vendar se tu krog relevantnih oseb ne konča. Pristojnosti in odločitve poslovodstva so v gospodarskih družbah pogosto delegirane tudi drugim osebam, takšna delegacija pa je neizogibno pospremljena z ustvarjanjem različnih ravni védenja pri osebah, ki delujejo za gospodarsko družbo. Zato se védenje gospodarske družbe ne omejuje zgolj na védenje poslovodstva, temveč se lahko razširi tudi na druge osebe, in sicer tudi na pravnike, ki delujejo v družbi ali za družbo, to pa so lahko tudi pooblaščeni odvetniki. Prenos določenih pooblastil (tudi na odvetnika) ne sme pomeniti orodja za zmanjševanje odgovornosti gospodarske družbe.
  • 1
  • od 24
  • >
  • >>