nedopustnost izvršbe - dobra vera – pošteno ravnanje pravne osebe – poslovodni organ – zakoniti zastopnik pravne osebe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – alter ego doktrina
Védenje osebe, ki v družbi opravljajo vsakodnevno poslovodno funkcijo, kar je v konkretnem primeru zakoniti zastopnik (direktor) toženke, se vedno šteje kot védenje gospodarske družbe. Vendar se tu krog relevantnih oseb ne konča. Pristojnosti in odločitve poslovodstva so v gospodarskih družbah pogosto delegirane tudi drugim osebam, takšna delegacija pa je neizogibno pospremljena z ustvarjanjem različnih ravni védenja pri osebah, ki delujejo za gospodarsko družbo. Zato se védenje gospodarske družbe ne omejuje zgolj na védenje poslovodstva, temveč se lahko razširi tudi na druge osebe, in sicer tudi na pravnike, ki delujejo v družbi ali za družbo, to pa so lahko tudi pooblaščeni odvetniki. Prenos določenih pooblastil (tudi na odvetnika) ne sme pomeniti orodja za zmanjševanje odgovornosti gospodarske družbe.
Dokazna ocena, ki ne temelji izključno na dokazih, ampak tudi na trditvah, je nezakonita. Nujna posledica take dokazne ocene je nezakonit rezultat dokaznega postopka.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/1-1, 439, 439/1, 439/1-1. ZSReg člen 26.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - razlogi za ugovor - predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register
Družba mora že hkrati z ugovorom (pritožbo) vložiti predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, ter mu priložiti vse potrebne listine. Ker družba kljub temu, da je bila pozvana k vložitvi ustreznega predloga in listin, tega ni storila, s svojo pritožbo ne more uspeti.
Hranilna vloga je tipičen iregularni depozit brez mandatnega posla: banka z deponiranim zneskom razpolaga, dokler upnik ne zahteva isto vrsto stvari, kot jo je vložil, enake kakovosti. Banka vrača enako vrednostno količino denarnih sredstev kot istovrstnih stvari (genusa). To pa pomeni, da zato nikoli ne postane lastnica denarja varčevalca kot generične stvari. Zato v primerih, ko banka izplača bodisi varčevalcu neposredno ali pa njegovemu zakonitemu zastopniku denarna sredstva na podlagi sklenjene pogodbe o varčevanju, ni mogoče pravno zaključiti, da gre za neupravičeno prikrajšanje banke.
dolžnost uporabnikov do obveščanja – reparticija – dolžnost delitve sredstev - dolžnost obveščanja o sporedih – predložitev sporeda – pošiljanje sporedov uporabljenih del – pravni interes – kolektivna organizacija
Prvi odstavek 159. člena ZASP (med drugim) jasno določa, da so prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del dolžni v petnajstih dneh po javni priobčitvi poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del. Primarni namen zakonske dolžnosti uporabnikov do obveščanja je zagotovitev pravične reparticije (dolžnost delitve sredstev) po členu 153. ZASP. Kolektivna organizacija brez dostavljenih sporedov ne more korektno razdeliti prisojenega nadomestila za uporabo avtorskih del na prireditvah oziroma koncertih in ni pravilna utemeljitev sodišča prve stopnje, da za navedeni zahtevek (ob že obračunanem in v zamudni sodbi prisojenem nadomestilu) nima pravnega interesa.
odgovornost za škodo, ki nastane tretjim z gradnjo – odgovornost naročitelja in izvajalca
Ker gre pri 187. členu OZ za specialno določbo, ki ureja posebno obliko odgovornosti za ravnanje drugega (to je izvajalca) in se izrecno nanaša (le) na naročitelja del, ki so se izvajala na nepremičnini, širjenje njene uporabe na druge osebe ni dopustno.
ZFPPIPP člen 430, 430/1, 430/2, 432, 432-1, 432-3, 432-4, 439, 439/2. ZSReg člen 43, 43/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – nedovoljena pritožba – udeleženci postopka izbrisa
Pritožba je v primeru, če jo je pritožnica vložila v imenu družbe kot njena zakonita zastopnica prepozna, v primeru, če je pritožnica vložila pritožbo kot upnica družbe ali kot druga oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom družbe iz sodnega registra kršen, pa je nedopustna.
ZSReg člen 23, 23/2, 31, 31/1, 31/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
vpis sprememb v sodni register – upravičena oseba – zastopnik subjekta vpisa – ugovorni postopek
Predloga za vpis sprememb subjekta vpisa ni vložila oseba, ki je v sodnem registru vpisana kot zastopnik subjekta vpisa, zato bi moralo registrsko sodišče pred vpisom predlaganih sprememb izvesti postopek iz 31. člena ZSReg.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0067806
OZ člen 86, 88, 88/1. SZ člen 2, 8, 12, 13, 13/2, 13/3. SZ-1 člen 5, 18, 22, 29, 29/1, 29/2.
delna ničnost kupoprodajne pogodbe – pomožni prostor - pravna kvalifikacija pomožnega prostora – prodaja tuje stvari
S prodajo predmeta, ki ni bil v izključni lasti tožene stranke (prodaja stranišča), je ta kršila prisilne predpise. V skladu s prvim odstavkom 86. člena OZ je pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. V konkretnem primeru pride v poštev zgolj ničnostna sankcija, saj je namen zakonodajalca lahko dosežen zgolj z njenim izrekom. Po prvem odstavku 88. člena OZ pa zaradi ničnosti pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. V konkretnem primeru gre torej za delno ničnost kupoprodajne pogodbe in sicer je pogodba nična v delu, ki obsega prodajo stranišča v izmeri 0,64 m2, v ostalem delu pa ostane v veljavi, saj iz podatkov v spisu ne izhaja, da prvi toženi stranki kupoprodajne pogodbe ne bi sklenili, če jima tretja tožena stranka ne bi prodala tudi stranišča, niti ne izhaja, da je bil nakup stranišča odločilen nagib pri sklenitvi pogodbe.
Pri preizkusu vzročne zveze med toženčevim psihofizičnim stanjem in njegovim ravnanjem (vožnja po nasprotnem voznem pasu) je pomembna okoliščina, da je toženec preprečil ugotavljanje svoje alkoholiziranosti. Zaradi te okoliščine je na tožencu breme, da vzročno zvezo izključi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zavrženje ugovora kot nepopolnega - podpis zakonitega zastopnika
Sodišče ni imelo pravne podlage za pozivanje dolžnika k podpisu ugovora, dejstvo, da dolžnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča, pa ne more imeti za posledico zavrženja njegovega formalno pravilno sestavljenega ugovora.
ZZK-1 člen 14, 16, 88, 120, 120/4, 161, 161/3, 161/3-4.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – pravilna uporaba materialnega prava
Zemljiškoknjižno sodišče je pri vpisu po 86. in 88. členu ZZK-1 (pomotoma) navedlo nižji znesek zavarovane terjatve, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Ob pravilni uporabi materialnega prava je pritožbeno sodišče pomanjkljivost samo odpravilo.
Ker je tožeča stranka postavila nesklepčen tožbeni zahtevek, bi morala toženo stranko v primeru, da bi ji ta naročila vložitev pritožbe ali revizije, opozoriti, da zaradi nesklepčnega tožbenega zahtevka z vložitvijo pravnih sredstev ne bo mogla izboljšati svojega pravnega položaja, kar pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
Pogoj izrecnosti v zemljiškoknjižnem dovolilu ima svoj smisel in je v tem, da se odžene vsak dvom, da zemljiškoknjižni lastnik dovoljuje pri svoji pravici vpis konkretne obremenitve, pravice...
Odločitev, kakršna je, bi bila pojasnljiva le, če bi sodišče ugotovilo, da je preživninski upravičenec sposoben pridobivati dohodek (pa ga po lastni krivdi ne) oziroma, da ima premoženje, ki pa ga skriva. Ker sodišče trditvene podlage v tej smeri ni izčrpalo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.