V postopku vpisa posameznega podatka v sodni register, ki se nanaša na že vpisani subjekt vpisa, zastopajo subjekt vpisa osebe, ki so vpisane v sodnem registru kot zastopniki subjekta vpisa.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog – razlogi za ugovor zoper sklep o izbrisu - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – aktivna legitimacija
Če registrsko sodišče začne po uradni dolžnosti postopek izbrisa iz razloga, ker subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, subjekt vpisa lahko doseže ustavitev postopka, četudi na tem naslovu ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan. Izkazati mora, da posluje in da je upravičen poslovati na tem naslovu ali pa predlagati spremembo poslovnega naslova. Gre za pogoje, ki jih že glede na njihovo vsebino, dokazila, ki morajo biti priložena in upravičenost subjekta vpisa, da predlaga vpis spremembe poslovnega naslova, ne more namesto dolžnika uveljavljati upnik. Vendar to ne pomeni, da upnik v primeru začetka postopka izbrisa na podlagi domneve izbrisnega razloga po 2. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni upravičen izpodbijati pogojev za vodenje postopka izbrisa in ne tudi domneve izbrisa.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zavrženje ugovora kot nepopolnega - podpis zakonitega zastopnika
Sodišče ni imelo pravne podlage za pozivanje dolžnika k podpisu ugovora, dejstvo, da dolžnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča, pa ne more imeti za posledico zavrženja njegovega formalno pravilno sestavljenega ugovora.
uporaba sosednje nepremičnine – nameravana gradnja
Pravdno sodišče ki graditelju zaradi uporabe in izkoriščanja lastne nepremičnine dovoli začasno uporabo sosednje nepremičnine, ne ugotavlja upravne dovoljenosti nameravane gradnje niti lastništva prostora, na katerega bo z gradnjo poseženo.
odgovornost za škodo, ki nastane tretjim z gradnjo – odgovornost naročitelja in izvajalca
Ker gre pri 187. členu OZ za specialno določbo, ki ureja posebno obliko odgovornosti za ravnanje drugega (to je izvajalca) in se izrecno nanaša (le) na naročitelja del, ki so se izvajala na nepremičnini, širjenje njene uporabe na druge osebe ni dopustno.
V pravdi zaradi vračila daril z namenom dopolnitve nujnega deleža, dediči niso nujni sosporniki. Tožba zaradi vračila darila je namreč smiselno enaka tožbi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj iz 255. člena OZ, saj upravičenec ne zahteva (absolutne, retroaktivne) razveljavitve posla – le-ta velja še naprej v obsegu, kolikor niso prizadeti interesi nujnega dediča – temveč pravno neučinkovanje v delu, za kolikor je s takšnim poslom prikrajšan njegov nujni delež oziroma v tistem obsegu, ki je glede na določbo 35. člena ZD potreben za dopolnitev njegovega nujnega deleža.
Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zahtevku za vračilo darila ni mogoče ugoditi, če ni spoštovan vrstni red iz 35. člena ZD, torej, če tožnik, preden zahteva vračilo darila, ne sanira prikrajšanja nujnega deleža z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj do obsega, kolikor je to mogoče.
Določbe SZ-1 o rezervnem skladu se nanašajo tako na obvezen rezervni sklad, kot tudi na prostovoljen. Kakor hitro pa gre za rezervni sklad (obvezen ali prostovoljen), gre za strogo namenska sredstva, ki se po 44. členu SZ-1 lahko uporabijo samo za poravnavo stroškov, ki so navedeni v citirani zakonski določbi.
dolžnost uporabnikov do obveščanja – reparticija – dolžnost delitve sredstev - dolžnost obveščanja o sporedih – predložitev sporeda – pošiljanje sporedov uporabljenih del – pravni interes – kolektivna organizacija
Prvi odstavek 159. člena ZASP (med drugim) jasno določa, da so prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del dolžni v petnajstih dneh po javni priobčitvi poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del. Primarni namen zakonske dolžnosti uporabnikov do obveščanja je zagotovitev pravične reparticije (dolžnost delitve sredstev) po členu 153. ZASP. Kolektivna organizacija brez dostavljenih sporedov ne more korektno razdeliti prisojenega nadomestila za uporabo avtorskih del na prireditvah oziroma koncertih in ni pravilna utemeljitev sodišča prve stopnje, da za navedeni zahtevek (ob že obračunanem in v zamudni sodbi prisojenem nadomestilu) nima pravnega interesa.
razveza pogodbe - vrnitev prejetega na podlagi nične pogodbe – kondikcija – tek zamudnih obresti – zamuda
Določbe 111. člena OZ predstavljajo konkretizacijo pravil vračanja v primeru, ko se reparacijski zahtevki aktivirajo zaradi odstopa od pogodbe, in posebej urejajo položaj, ko se vračajo denarni zneski. Za takšen položaj je v 5. odstavku 111. člena OZ izrecno določeno, da je tisti, ki vrača denarne zneske, (vselej) dolžan plačati tudi obresti od dneva, ko je prejel izplačilo. Pri tem pa je glede na zgodovinsko in teleološko razlago določbe 111. člena OZ mogoče zaključiti, da je stranka, ki vrača prejeta plačila, za čas od prejema plačila do razveze pogodbe, dolžna plačati (zgolj) obresti, ki so primerno nadomestilo za doseženo korist, opredeljeno kot možnost uporabe tujega kapitala – ne pa zakonske zamudne obresti, ki pomenijo civilno kazen za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti.
nedopustnost izvršbe - dobra vera – pošteno ravnanje pravne osebe – poslovodni organ – zakoniti zastopnik pravne osebe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – alter ego doktrina
Védenje osebe, ki v družbi opravljajo vsakodnevno poslovodno funkcijo, kar je v konkretnem primeru zakoniti zastopnik (direktor) toženke, se vedno šteje kot védenje gospodarske družbe. Vendar se tu krog relevantnih oseb ne konča. Pristojnosti in odločitve poslovodstva so v gospodarskih družbah pogosto delegirane tudi drugim osebam, takšna delegacija pa je neizogibno pospremljena z ustvarjanjem različnih ravni védenja pri osebah, ki delujejo za gospodarsko družbo. Zato se védenje gospodarske družbe ne omejuje zgolj na védenje poslovodstva, temveč se lahko razširi tudi na druge osebe, in sicer tudi na pravnike, ki delujejo v družbi ali za družbo, to pa so lahko tudi pooblaščeni odvetniki. Prenos določenih pooblastil (tudi na odvetnika) ne sme pomeniti orodja za zmanjševanje odgovornosti gospodarske družbe.
Hranilna vloga je tipičen iregularni depozit brez mandatnega posla: banka z deponiranim zneskom razpolaga, dokler upnik ne zahteva isto vrsto stvari, kot jo je vložil, enake kakovosti. Banka vrača enako vrednostno količino denarnih sredstev kot istovrstnih stvari (genusa). To pa pomeni, da zato nikoli ne postane lastnica denarja varčevalca kot generične stvari. Zato v primerih, ko banka izplača bodisi varčevalcu neposredno ali pa njegovemu zakonitemu zastopniku denarna sredstva na podlagi sklenjene pogodbe o varčevanju, ni mogoče pravno zaključiti, da gre za neupravičeno prikrajšanje banke.
nevarna dejavnost – igranje rokometa – odgovornost šole – poškodba učenca pri športni vzgoji – krivdna odgovornost
Ob izostanku okoliščin, ki so ne samo v vzročni zvezi z nastalo škodo, ampak so tudi objektivne narave, igranja rokometa ni mogoče opredeliti za nevarno dejavnost.
V tej zadevi ni šlo za to, da bi tožena stranka (ki je bila naročnik) aktivno uveljavljala kakšno upravičenje, do katerega je bila upravičena na temelju 2. ali 3. odstavka 639. člena OZ, temveč se je zgolj branila pred plačilnim zahtevkom tožeče stranke (podjemnika). Vse do preteka enoletnega roka iz 1. odstavka 635. člena OZ lahko naročnik zavrača plačilo in to lahko stori z ugovorom celo še kasneje. Trditveno in po potrebi dokazno breme, da je bila stvar prevzeta ali pa da posel brez razloga ni bil prevzet, nosi podjemnik. Če je tožeča stranka napake pravilno grajala, nosi podjemnik konkretno trditveno in dokazno breme, da so bile napake odpravljene ali pa da jih sploh ni bilo, in po potrebi tudi dokazno breme.
Cenitev ali izvedensko mnenje, ki ju pridobi stranka sama, lahko sodišče v postopku obravnava le kot del strankinega trditvenega gradiva, ne sme pa nanju opreti sodne odločbe, razen če sta stranki izrecno soglašali, da se takšna cenitev ali izvedensko mnenje lahko uporabita kot dokaz pri ugotavljanju dejanskega stanja.
Sodišče pri svoji odločitvi o plačilu razlike v vrednosti razlaščenih in nadomestne nepremičnine ne bi smelo upoštevati ocene vrednosti nadomestnega zemljišča, ki jo je podal izvedenec v predpravdnem postopku. Na ta način je pritožnika prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nanjo pritožbeno sodišče sicer ne pazi po uradni dolžnosti, vendar je tudi nasprotna udeleženca prej kot v pritožbi nista mogla uveljavljati, saj nista bila dolžna pričakovati, da bo sodišče svojo odločitev oprlo na nedovoljen dokaz.