izvršba na podlagi verodostojne listine - zavrženje ugovora kot nepopolnega - podpis zakonitega zastopnika
Sodišče ni imelo pravne podlage za pozivanje dolžnika k podpisu ugovora, dejstvo, da dolžnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča, pa ne more imeti za posledico zavrženja njegovega formalno pravilno sestavljenega ugovora.
ZSReg člen 23, 23/2, 31, 31/1, 31/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
vpis sprememb v sodni register – upravičena oseba – zastopnik subjekta vpisa – ugovorni postopek
Predloga za vpis sprememb subjekta vpisa ni vložila oseba, ki je v sodnem registru vpisana kot zastopnik subjekta vpisa, zato bi moralo registrsko sodišče pred vpisom predlaganih sprememb izvesti postopek iz 31. člena ZSReg.
V postopku vpisa posameznega podatka v sodni register, ki se nanaša na že vpisani subjekt vpisa, zastopajo subjekt vpisa osebe, ki so vpisane v sodnem registru kot zastopniki subjekta vpisa.
uporaba sosednje nepremičnine – nameravana gradnja
Pravdno sodišče ki graditelju zaradi uporabe in izkoriščanja lastne nepremičnine dovoli začasno uporabo sosednje nepremičnine, ne ugotavlja upravne dovoljenosti nameravane gradnje niti lastništva prostora, na katerega bo z gradnjo poseženo.
interes za udeležbo – imenovanje poslovodje v d.o.o. - družbena pogodba – podlaga za vpis v register
Registrsko sodišče je zmotno ocenilo, da iz predložene Družbene pogodbe izhaja, da je bil z njo imenovan na funkcijo direktorja subjekta vpisa M. K. z dnem 26.10.2004. Družbena pogodba v določbah o zastopnikih je povsem splošna. Njene določbe ne vsebujejo opredelitve, da naj bi bil z njo konkretno imenovan M. K. v funkcijo direktorja. Če pa bi Družbena pogodba po vsebini imela takšno določbo, bi Družbena pogodba zadostovala za vpis predlaganih podatkov.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1).
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - domneva o obstoju izbrisnega razloga - poslovanje na poslovnem naslovu – vročitev izpodbijanega sklepa
Iz vročilnice, pripete k izpodbijanemu sklepu, je razvidno, da je družba navedeni sklep prejela dne 08. 11. 2011 na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register. Že to dejstvo potrjuje trditev družbe, da na navedenem poslovnem naslovu posluje. S tem pa je izpodbita domneva iz prve alineje 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Pri preizkusu vzročne zveze med toženčevim psihofizičnim stanjem in njegovim ravnanjem (vožnja po nasprotnem voznem pasu) je pomembna okoliščina, da je toženec preprečil ugotavljanje svoje alkoholiziranosti. Zaradi te okoliščine je na tožencu breme, da vzročno zvezo izključi.
Ker je tožeča stranka postavila nesklepčen tožbeni zahtevek, bi morala toženo stranko v primeru, da bi ji ta naročila vložitev pritožbe ali revizije, opozoriti, da zaradi nesklepčnega tožbenega zahtevka z vložitvijo pravnih sredstev ne bo mogla izboljšati svojega pravnega položaja, kar pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
Pogoj izrecnosti v zemljiškoknjižnem dovolilu ima svoj smisel in je v tem, da se odžene vsak dvom, da zemljiškoknjižni lastnik dovoljuje pri svoji pravici vpis konkretne obremenitve, pravice...
ZFPPIPP člen 430, 430/1, 430/2, 432, 432-1, 432-3, 432-4, 439, 439/2. ZSReg člen 43, 43/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – nedovoljena pritožba – udeleženci postopka izbrisa
Pritožba je v primeru, če jo je pritožnica vložila v imenu družbe kot njena zakonita zastopnica prepozna, v primeru, če je pritožnica vložila pritožbo kot upnica družbe ali kot druga oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom družbe iz sodnega registra kršen, pa je nedopustna.
V pravdi zaradi vračila daril z namenom dopolnitve nujnega deleža, dediči niso nujni sosporniki. Tožba zaradi vračila darila je namreč smiselno enaka tožbi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj iz 255. člena OZ, saj upravičenec ne zahteva (absolutne, retroaktivne) razveljavitve posla – le-ta velja še naprej v obsegu, kolikor niso prizadeti interesi nujnega dediča – temveč pravno neučinkovanje v delu, za kolikor je s takšnim poslom prikrajšan njegov nujni delež oziroma v tistem obsegu, ki je glede na določbo 35. člena ZD potreben za dopolnitev njegovega nujnega deleža.
Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zahtevku za vračilo darila ni mogoče ugoditi, če ni spoštovan vrstni red iz 35. člena ZD, torej, če tožnik, preden zahteva vračilo darila, ne sanira prikrajšanja nujnega deleža z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj do obsega, kolikor je to mogoče.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor upnika proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je stečajna dolžnica s prevzemom solidarnega poroštva za dolg, ki je znašal ob prevzemu 120.000,00 EUR napram upniku prevzela obveznosti, ki so nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, saj je ugotovilo, da dolžnica takrat ni imela premoženja, s katerim bi lahko izpolnila poroštveno obveznost. Hkrati pa da se je zavedala da prevzete obveznosti ni sposobna izpolniti, pa je kljub temu to obveznost prevzela. Pri tem je pravilno kot neupoštevno zavrnilo njeno zatrjevanje, da je štela prevzem poroštva zgolj kot formalnost.
ZZK-1 člen 14, 16, 88, 120, 120/4, 161, 161/3, 161/3-4.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – pravilna uporaba materialnega prava
Zemljiškoknjižno sodišče je pri vpisu po 86. in 88. členu ZZK-1 (pomotoma) navedlo nižji znesek zavarovane terjatve, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Ob pravilni uporabi materialnega prava je pritožbeno sodišče pomanjkljivost samo odpravilo.
stroški postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi – primarni in podredni tožbeni zahtevek – ugotovitev lastninske pravice
Tožeča stranka je v tej pravdi postavila dva tožbena zahtevka na isti dejanski in pravni podlagi. Najprej je terjala ugotovitev, da je tožeča stranka lastnik nepremičnine – stanovanja, pri čemer je lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem na podlagi prodajne pogodbe z dne 16. 11. 1994. Zahtevala pa je tudi od tožene stranke izstavitev zemljiškoknjižne listine za omenjeno nepremičnino. Sodišče prve stopnje je ugodilo prvemu zahtevku, drugega pa je zavrnilo. Drugo postavljeni zahtevek je zavrnilo iz razloga, ker tožeča stranka ni postavila takšne tožbene podlage, na podlagi katere bi bil lahko utemeljen zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine (na podlagi pravnega posla). Kljub temu pa je treba šteti, da zaradi takšnega nepotrebnega drugo postavljenega zahtevka, uspeh tožeče stranke ne more biti zgolj polovičen. Zato ji po stališču pritožbenega sodišča pripadajo tudi stroški prvostopnega postopka v celoti.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog – razlogi za ugovor zoper sklep o izbrisu - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – aktivna legitimacija
Če registrsko sodišče začne po uradni dolžnosti postopek izbrisa iz razloga, ker subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, subjekt vpisa lahko doseže ustavitev postopka, četudi na tem naslovu ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan. Izkazati mora, da posluje in da je upravičen poslovati na tem naslovu ali pa predlagati spremembo poslovnega naslova. Gre za pogoje, ki jih že glede na njihovo vsebino, dokazila, ki morajo biti priložena in upravičenost subjekta vpisa, da predlaga vpis spremembe poslovnega naslova, ne more namesto dolžnika uveljavljati upnik. Vendar to ne pomeni, da upnik v primeru začetka postopka izbrisa na podlagi domneve izbrisnega razloga po 2. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni upravičen izpodbijati pogojev za vodenje postopka izbrisa in ne tudi domneve izbrisa.
Prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve, po 88. členu ZDEN je sodna praksa sicer razlagala razmeroma široko. Najprej tako, da je dolžnost vrnitve razlagala kot možnost vrnitve. Nadalje pa tako, da je sam pojem razpolaganja razlagala širše kot bi izhajalo iz dogmatsko ozkega pojma razpolagalnega pravnega posla po stvarnem pravu. Takšno ekstenzivno razlago je sodna praksa utemeljevala že z ohlapno jezikovno opredelitvijo v prvem, predvsem pa v drugem odstavku (pravni posli in enostranske izjave volje) 88. člena ZDEN, še bolj pa s samim namenom prepovedi, ki je bil v varstvu pravic denacionalizacijskega upravičenca. Kljub takšni ekstenzivni razlagi pa to ne pomeni, da je pravni red formalnim nosilcem pravic odvzel vsakršno pravno varstvo ter jim v celoti zamrznil izvrševanje njihovih upravičenj. Zastaranje bi bilo v skladu s 383. členom ZOR zadržano, če bi prepoved iz 88. člena ZDEN za tožečo stranko predstavljala nepremagljivo oviro, da sodno uveljavlja: bodisi kakšno pogodbeno obveznost bodisi odškodninsko terjatev zaradi kršitve te pogodbene obveznosti. Če te obveznosti ne predstavljajo razpolaganja v smislu 88. člena ZDEN (in v obravnavani zadevi je tako), potem tek denacionalizacijskega postopka ni zadržal teka zastaranja.
Pri odločanju o zahtevku za plačilo uporabnine gre za realno prikrajšanje/okoriščenje, zato je odločilno, kakšna je stvar (in kakšne ekonomske plodove lahko daje) in ne kakšna je ta stvar nameravala biti (in kakšni bi bili ekonomski plodovi, če bi ne bilo protipravnega ravnanja).