V pravdi zaradi vračila daril z namenom dopolnitve nujnega deleža, dediči niso nujni sosporniki. Tožba zaradi vračila darila je namreč smiselno enaka tožbi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj iz 255. člena OZ, saj upravičenec ne zahteva (absolutne, retroaktivne) razveljavitve posla – le-ta velja še naprej v obsegu, kolikor niso prizadeti interesi nujnega dediča – temveč pravno neučinkovanje v delu, za kolikor je s takšnim poslom prikrajšan njegov nujni delež oziroma v tistem obsegu, ki je glede na določbo 35. člena ZD potreben za dopolnitev njegovega nujnega deleža.
Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zahtevku za vračilo darila ni mogoče ugoditi, če ni spoštovan vrstni red iz 35. člena ZD, torej, če tožnik, preden zahteva vračilo darila, ne sanira prikrajšanja nujnega deleža z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj do obsega, kolikor je to mogoče.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zavrženje ugovora kot nepopolnega - podpis zakonitega zastopnika
Sodišče ni imelo pravne podlage za pozivanje dolžnika k podpisu ugovora, dejstvo, da dolžnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča, pa ne more imeti za posledico zavrženja njegovega formalno pravilno sestavljenega ugovora.
Hranilna vloga je tipičen iregularni depozit brez mandatnega posla: banka z deponiranim zneskom razpolaga, dokler upnik ne zahteva isto vrsto stvari, kot jo je vložil, enake kakovosti. Banka vrača enako vrednostno količino denarnih sredstev kot istovrstnih stvari (genusa). To pa pomeni, da zato nikoli ne postane lastnica denarja varčevalca kot generične stvari. Zato v primerih, ko banka izplača bodisi varčevalcu neposredno ali pa njegovemu zakonitemu zastopniku denarna sredstva na podlagi sklenjene pogodbe o varčevanju, ni mogoče pravno zaključiti, da gre za neupravičeno prikrajšanje banke.
Določbe SZ-1 o rezervnem skladu se nanašajo tako na obvezen rezervni sklad, kot tudi na prostovoljen. Kakor hitro pa gre za rezervni sklad (obvezen ali prostovoljen), gre za strogo namenska sredstva, ki se po 44. členu SZ-1 lahko uporabijo samo za poravnavo stroškov, ki so navedeni v citirani zakonski določbi.
Prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve, po 88. členu ZDEN je sodna praksa sicer razlagala razmeroma široko. Najprej tako, da je dolžnost vrnitve razlagala kot možnost vrnitve. Nadalje pa tako, da je sam pojem razpolaganja razlagala širše kot bi izhajalo iz dogmatsko ozkega pojma razpolagalnega pravnega posla po stvarnem pravu. Takšno ekstenzivno razlago je sodna praksa utemeljevala že z ohlapno jezikovno opredelitvijo v prvem, predvsem pa v drugem odstavku (pravni posli in enostranske izjave volje) 88. člena ZDEN, še bolj pa s samim namenom prepovedi, ki je bil v varstvu pravic denacionalizacijskega upravičenca. Kljub takšni ekstenzivni razlagi pa to ne pomeni, da je pravni red formalnim nosilcem pravic odvzel vsakršno pravno varstvo ter jim v celoti zamrznil izvrševanje njihovih upravičenj. Zastaranje bi bilo v skladu s 383. členom ZOR zadržano, če bi prepoved iz 88. člena ZDEN za tožečo stranko predstavljala nepremagljivo oviro, da sodno uveljavlja: bodisi kakšno pogodbeno obveznost bodisi odškodninsko terjatev zaradi kršitve te pogodbene obveznosti. Če te obveznosti ne predstavljajo razpolaganja v smislu 88. člena ZDEN (in v obravnavani zadevi je tako), potem tek denacionalizacijskega postopka ni zadržal teka zastaranja.
Pri odločanju o zahtevku za plačilo uporabnine gre za realno prikrajšanje/okoriščenje, zato je odločilno, kakšna je stvar (in kakšne ekonomske plodove lahko daje) in ne kakšna je ta stvar nameravala biti (in kakšni bi bili ekonomski plodovi, če bi ne bilo protipravnega ravnanja).
Odločitev, kakršna je, bi bila pojasnljiva le, če bi sodišče ugotovilo, da je preživninski upravičenec sposoben pridobivati dohodek (pa ga po lastni krivdi ne) oziroma, da ima premoženje, ki pa ga skriva. Ker sodišče trditvene podlage v tej smeri ni izčrpalo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Ker je tožeča stranka postavila nesklepčen tožbeni zahtevek, bi morala toženo stranko v primeru, da bi ji ta naročila vložitev pritožbe ali revizije, opozoriti, da zaradi nesklepčnega tožbenega zahtevka z vložitvijo pravnih sredstev ne bo mogla izboljšati svojega pravnega položaja, kar pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
Pogoj izrecnosti v zemljiškoknjižnem dovolilu ima svoj smisel in je v tem, da se odžene vsak dvom, da zemljiškoknjižni lastnik dovoljuje pri svoji pravici vpis konkretne obremenitve, pravice...
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1).
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - domneva o obstoju izbrisnega razloga - poslovanje na poslovnem naslovu – vročitev izpodbijanega sklepa
Iz vročilnice, pripete k izpodbijanemu sklepu, je razvidno, da je družba navedeni sklep prejela dne 08. 11. 2011 na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register. Že to dejstvo potrjuje trditev družbe, da na navedenem poslovnem naslovu posluje. S tem pa je izpodbita domneva iz prve alineje 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
interes za udeležbo – imenovanje poslovodje v d.o.o. - družbena pogodba – podlaga za vpis v register
Registrsko sodišče je zmotno ocenilo, da iz predložene Družbene pogodbe izhaja, da je bil z njo imenovan na funkcijo direktorja subjekta vpisa M. K. z dnem 26.10.2004. Družbena pogodba v določbah o zastopnikih je povsem splošna. Njene določbe ne vsebujejo opredelitve, da naj bi bil z njo konkretno imenovan M. K. v funkcijo direktorja. Če pa bi Družbena pogodba po vsebini imela takšno določbo, bi Družbena pogodba zadostovala za vpis predlaganih podatkov.
Cenitev ali izvedensko mnenje, ki ju pridobi stranka sama, lahko sodišče v postopku obravnava le kot del strankinega trditvenega gradiva, ne sme pa nanju opreti sodne odločbe, razen če sta stranki izrecno soglašali, da se takšna cenitev ali izvedensko mnenje lahko uporabita kot dokaz pri ugotavljanju dejanskega stanja.
Sodišče pri svoji odločitvi o plačilu razlike v vrednosti razlaščenih in nadomestne nepremičnine ne bi smelo upoštevati ocene vrednosti nadomestnega zemljišča, ki jo je podal izvedenec v predpravdnem postopku. Na ta način je pritožnika prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nanjo pritožbeno sodišče sicer ne pazi po uradni dolžnosti, vendar je tudi nasprotna udeleženca prej kot v pritožbi nista mogla uveljavljati, saj nista bila dolžna pričakovati, da bo sodišče svojo odločitev oprlo na nedovoljen dokaz.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor upnika proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je stečajna dolžnica s prevzemom solidarnega poroštva za dolg, ki je znašal ob prevzemu 120.000,00 EUR napram upniku prevzela obveznosti, ki so nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, saj je ugotovilo, da dolžnica takrat ni imela premoženja, s katerim bi lahko izpolnila poroštveno obveznost. Hkrati pa da se je zavedala da prevzete obveznosti ni sposobna izpolniti, pa je kljub temu to obveznost prevzela. Pri tem je pravilno kot neupoštevno zavrnilo njeno zatrjevanje, da je štela prevzem poroštva zgolj kot formalnost.
ZZK-1 člen 14, 16, 88, 120, 120/4, 161, 161/3, 161/3-4.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – pravilna uporaba materialnega prava
Zemljiškoknjižno sodišče je pri vpisu po 86. in 88. členu ZZK-1 (pomotoma) navedlo nižji znesek zavarovane terjatve, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Ob pravilni uporabi materialnega prava je pritožbeno sodišče pomanjkljivost samo odpravilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0067802
OZ člen 190, 197. ZPP člen 212, 285.
upravljanje večstanovanjske stavbe - neupravičena obogatitev– dokazovanje - materialno procesno vodstvo
Če ni bila sklenjena pogodba o upravljanju, upravnik ne more pričakovati nagrade za svoje delo. Lahko zahteva stroškov, ki jih je plačal namesto dolžnika, če so to stroški, ki bi jih moral plačati dolžnik po zakonu.
Ni nikakršnih določb pravdnega postopka, če sodnik ne poskrbi za to, da bi tožeča stranka zatrjevala vsa potrebna dejstva.
stroški postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi – primarni in podredni tožbeni zahtevek – ugotovitev lastninske pravice
Tožeča stranka je v tej pravdi postavila dva tožbena zahtevka na isti dejanski in pravni podlagi. Najprej je terjala ugotovitev, da je tožeča stranka lastnik nepremičnine – stanovanja, pri čemer je lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem na podlagi prodajne pogodbe z dne 16. 11. 1994. Zahtevala pa je tudi od tožene stranke izstavitev zemljiškoknjižne listine za omenjeno nepremičnino. Sodišče prve stopnje je ugodilo prvemu zahtevku, drugega pa je zavrnilo. Drugo postavljeni zahtevek je zavrnilo iz razloga, ker tožeča stranka ni postavila takšne tožbene podlage, na podlagi katere bi bil lahko utemeljen zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine (na podlagi pravnega posla). Kljub temu pa je treba šteti, da zaradi takšnega nepotrebnega drugo postavljenega zahtevka, uspeh tožeče stranke ne more biti zgolj polovičen. Zato ji po stališču pritožbenega sodišča pripadajo tudi stroški prvostopnega postopka v celoti.
Pri preizkusu vzročne zveze med toženčevim psihofizičnim stanjem in njegovim ravnanjem (vožnja po nasprotnem voznem pasu) je pomembna okoliščina, da je toženec preprečil ugotavljanje svoje alkoholiziranosti. Zaradi te okoliščine je na tožencu breme, da vzročno zvezo izključi.