odgovornost za škodo, ki nastane tretjim z gradnjo – odgovornost naročitelja in izvajalca
Ker gre pri 187. členu OZ za specialno določbo, ki ureja posebno obliko odgovornosti za ravnanje drugega (to je izvajalca) in se izrecno nanaša (le) na naročitelja del, ki so se izvajala na nepremičnini, širjenje njene uporabe na druge osebe ni dopustno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0067802
OZ člen 190, 197. ZPP člen 212, 285.
upravljanje večstanovanjske stavbe - neupravičena obogatitev– dokazovanje - materialno procesno vodstvo
Če ni bila sklenjena pogodba o upravljanju, upravnik ne more pričakovati nagrade za svoje delo. Lahko zahteva stroškov, ki jih je plačal namesto dolžnika, če so to stroški, ki bi jih moral plačati dolžnik po zakonu.
Ni nikakršnih določb pravdnega postopka, če sodnik ne poskrbi za to, da bi tožeča stranka zatrjevala vsa potrebna dejstva.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1).
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - domneva o obstoju izbrisnega razloga - poslovanje na poslovnem naslovu – vročitev izpodbijanega sklepa
Iz vročilnice, pripete k izpodbijanemu sklepu, je razvidno, da je družba navedeni sklep prejela dne 08. 11. 2011 na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register. Že to dejstvo potrjuje trditev družbe, da na navedenem poslovnem naslovu posluje. S tem pa je izpodbita domneva iz prve alineje 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
interes za udeležbo – imenovanje poslovodje v d.o.o. - družbena pogodba – podlaga za vpis v register
Registrsko sodišče je zmotno ocenilo, da iz predložene Družbene pogodbe izhaja, da je bil z njo imenovan na funkcijo direktorja subjekta vpisa M. K. z dnem 26.10.2004. Družbena pogodba v določbah o zastopnikih je povsem splošna. Njene določbe ne vsebujejo opredelitve, da naj bi bil z njo konkretno imenovan M. K. v funkcijo direktorja. Če pa bi Družbena pogodba po vsebini imela takšno določbo, bi Družbena pogodba zadostovala za vpis predlaganih podatkov.
dolžnost uporabnikov do obveščanja – reparticija – dolžnost delitve sredstev - dolžnost obveščanja o sporedih – predložitev sporeda – pošiljanje sporedov uporabljenih del – pravni interes – kolektivna organizacija
Prvi odstavek 159. člena ZASP (med drugim) jasno določa, da so prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del dolžni v petnajstih dneh po javni priobčitvi poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del. Primarni namen zakonske dolžnosti uporabnikov do obveščanja je zagotovitev pravične reparticije (dolžnost delitve sredstev) po členu 153. ZASP. Kolektivna organizacija brez dostavljenih sporedov ne more korektno razdeliti prisojenega nadomestila za uporabo avtorskih del na prireditvah oziroma koncertih in ni pravilna utemeljitev sodišča prve stopnje, da za navedeni zahtevek (ob že obračunanem in v zamudni sodbi prisojenem nadomestilu) nima pravnega interesa.
uporaba sosednje nepremičnine – nameravana gradnja
Pravdno sodišče ki graditelju zaradi uporabe in izkoriščanja lastne nepremičnine dovoli začasno uporabo sosednje nepremičnine, ne ugotavlja upravne dovoljenosti nameravane gradnje niti lastništva prostora, na katerega bo z gradnjo poseženo.
Hranilna vloga je tipičen iregularni depozit brez mandatnega posla: banka z deponiranim zneskom razpolaga, dokler upnik ne zahteva isto vrsto stvari, kot jo je vložil, enake kakovosti. Banka vrača enako vrednostno količino denarnih sredstev kot istovrstnih stvari (genusa). To pa pomeni, da zato nikoli ne postane lastnica denarja varčevalca kot generične stvari. Zato v primerih, ko banka izplača bodisi varčevalcu neposredno ali pa njegovemu zakonitemu zastopniku denarna sredstva na podlagi sklenjene pogodbe o varčevanju, ni mogoče pravno zaključiti, da gre za neupravičeno prikrajšanje banke.
ZZK-1 člen 14, 16, 88, 120, 120/4, 161, 161/3, 161/3-4.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – pravilna uporaba materialnega prava
Zemljiškoknjižno sodišče je pri vpisu po 86. in 88. členu ZZK-1 (pomotoma) navedlo nižji znesek zavarovane terjatve, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Ob pravilni uporabi materialnega prava je pritožbeno sodišče pomanjkljivost samo odpravilo.
razveza pogodbe - vrnitev prejetega na podlagi nične pogodbe – kondikcija – tek zamudnih obresti – zamuda
Določbe 111. člena OZ predstavljajo konkretizacijo pravil vračanja v primeru, ko se reparacijski zahtevki aktivirajo zaradi odstopa od pogodbe, in posebej urejajo položaj, ko se vračajo denarni zneski. Za takšen položaj je v 5. odstavku 111. člena OZ izrecno določeno, da je tisti, ki vrača denarne zneske, (vselej) dolžan plačati tudi obresti od dneva, ko je prejel izplačilo. Pri tem pa je glede na zgodovinsko in teleološko razlago določbe 111. člena OZ mogoče zaključiti, da je stranka, ki vrača prejeta plačila, za čas od prejema plačila do razveze pogodbe, dolžna plačati (zgolj) obresti, ki so primerno nadomestilo za doseženo korist, opredeljeno kot možnost uporabe tujega kapitala – ne pa zakonske zamudne obresti, ki pomenijo civilno kazen za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti.
stroški postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi – primarni in podredni tožbeni zahtevek – ugotovitev lastninske pravice
Tožeča stranka je v tej pravdi postavila dva tožbena zahtevka na isti dejanski in pravni podlagi. Najprej je terjala ugotovitev, da je tožeča stranka lastnik nepremičnine – stanovanja, pri čemer je lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem na podlagi prodajne pogodbe z dne 16. 11. 1994. Zahtevala pa je tudi od tožene stranke izstavitev zemljiškoknjižne listine za omenjeno nepremičnino. Sodišče prve stopnje je ugodilo prvemu zahtevku, drugega pa je zavrnilo. Drugo postavljeni zahtevek je zavrnilo iz razloga, ker tožeča stranka ni postavila takšne tožbene podlage, na podlagi katere bi bil lahko utemeljen zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine (na podlagi pravnega posla). Kljub temu pa je treba šteti, da zaradi takšnega nepotrebnega drugo postavljenega zahtevka, uspeh tožeče stranke ne more biti zgolj polovičen. Zato ji po stališču pritožbenega sodišča pripadajo tudi stroški prvostopnega postopka v celoti.
Cenitev ali izvedensko mnenje, ki ju pridobi stranka sama, lahko sodišče v postopku obravnava le kot del strankinega trditvenega gradiva, ne sme pa nanju opreti sodne odločbe, razen če sta stranki izrecno soglašali, da se takšna cenitev ali izvedensko mnenje lahko uporabita kot dokaz pri ugotavljanju dejanskega stanja.
Sodišče pri svoji odločitvi o plačilu razlike v vrednosti razlaščenih in nadomestne nepremičnine ne bi smelo upoštevati ocene vrednosti nadomestnega zemljišča, ki jo je podal izvedenec v predpravdnem postopku. Na ta način je pritožnika prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nanjo pritožbeno sodišče sicer ne pazi po uradni dolžnosti, vendar je tudi nasprotna udeleženca prej kot v pritožbi nista mogla uveljavljati, saj nista bila dolžna pričakovati, da bo sodišče svojo odločitev oprlo na nedovoljen dokaz.
V konkretnem primeru je bila ara dana za utrditev pogodbene obveznosti strank, ki je bila kasnejša sklenitev glavne – prodajne pogodbe. Namen are je torej bil, da se še posebej zaznamuje, da je predpogodba sklenjena, dana pa je bila tudi kot zavarovanje, da bo predpogodba izpolnjena, da bo torej glavna – prodajna pogodba sklenjena, s čimer je bila dogovorjena tudi sankcija za primer neizpolnitve predpogodbe (nesklenitve prodajne pogodbe), v smislu prvega in drugega odstavka 65. člena OZ. Tožnica in prvi toženec pa sta hkrati ustanovila tudi odstopno pravico, saj je bila ob ari dogovorjena (tudi) pravica (brez razloga) odstopiti od pogodbe, in sicer v korist obeh pogodbenih strank – če odstopi prodajalec, mora vrniti dvojno aro, če odstopi kupec, ara ostane prodajalcu.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog – razlogi za ugovor zoper sklep o izbrisu - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – aktivna legitimacija
Če registrsko sodišče začne po uradni dolžnosti postopek izbrisa iz razloga, ker subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, subjekt vpisa lahko doseže ustavitev postopka, četudi na tem naslovu ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan. Izkazati mora, da posluje in da je upravičen poslovati na tem naslovu ali pa predlagati spremembo poslovnega naslova. Gre za pogoje, ki jih že glede na njihovo vsebino, dokazila, ki morajo biti priložena in upravičenost subjekta vpisa, da predlaga vpis spremembe poslovnega naslova, ne more namesto dolžnika uveljavljati upnik. Vendar to ne pomeni, da upnik v primeru začetka postopka izbrisa na podlagi domneve izbrisnega razloga po 2. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni upravičen izpodbijati pogojev za vodenje postopka izbrisa in ne tudi domneve izbrisa.
Prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve, po 88. členu ZDEN je sodna praksa sicer razlagala razmeroma široko. Najprej tako, da je dolžnost vrnitve razlagala kot možnost vrnitve. Nadalje pa tako, da je sam pojem razpolaganja razlagala širše kot bi izhajalo iz dogmatsko ozkega pojma razpolagalnega pravnega posla po stvarnem pravu. Takšno ekstenzivno razlago je sodna praksa utemeljevala že z ohlapno jezikovno opredelitvijo v prvem, predvsem pa v drugem odstavku (pravni posli in enostranske izjave volje) 88. člena ZDEN, še bolj pa s samim namenom prepovedi, ki je bil v varstvu pravic denacionalizacijskega upravičenca. Kljub takšni ekstenzivni razlagi pa to ne pomeni, da je pravni red formalnim nosilcem pravic odvzel vsakršno pravno varstvo ter jim v celoti zamrznil izvrševanje njihovih upravičenj. Zastaranje bi bilo v skladu s 383. členom ZOR zadržano, če bi prepoved iz 88. člena ZDEN za tožečo stranko predstavljala nepremagljivo oviro, da sodno uveljavlja: bodisi kakšno pogodbeno obveznost bodisi odškodninsko terjatev zaradi kršitve te pogodbene obveznosti. Če te obveznosti ne predstavljajo razpolaganja v smislu 88. člena ZDEN (in v obravnavani zadevi je tako), potem tek denacionalizacijskega postopka ni zadržal teka zastaranja.
Pri odločanju o zahtevku za plačilo uporabnine gre za realno prikrajšanje/okoriščenje, zato je odločilno, kakšna je stvar (in kakšne ekonomske plodove lahko daje) in ne kakšna je ta stvar nameravala biti (in kakšni bi bili ekonomski plodovi, če bi ne bilo protipravnega ravnanja).