inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - specialni predpis - odstranitev objekta - zasebna lastnina - soglasje organa - varovalni pas - pristojnost - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva obrazložitev - začasna odredba
Sodišče ugotavlja, da izpodbijane odločbe v smislu tožbenega ugovora, da so določila ZGO specialnejša od določil ZCes-1, ki ga je tožeča stranka navajala že v upravnem postopku, ni mogoče preizkusiti, saj niti odločba prvostopenjskega inšpekcijskega organa, niti odločba pritožbenega organa druge stopnje v ne vsebujeta kakršnihkoli pravno relevantnih razlogov, pač pa le pritožbeni organ druge stopnje zgolj skopo navaja, da Zakon o graditvi objektov ni specialnejši predpis v primerjavi z ZCes-1. Pri tem niti ne pojasni, zakaj je zgolj tožeča stranka zavezanka v predmetnem postopku, niti ne navaja pravno relevantnih razlogov glede stvarne pristojnosti za odločanje v konkretnem inšpekcijskem postopku z vidika v času odločanja (že) veljavne gradbene zakonodaje in Uredbe o razvrščanju objektov, ki je stopila v veljavo 2. junija 2018, česar prvostopenjski občinski inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe (sploh) ni pojasnil.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kmetijstvo - degradacija kmetijskega zemljišča - pomožni kmetijski objekt
Prvostopenjski organ je v obnovljenem postopku pravilno ugotovil, da ni razlogov za odstranitev zavezančevih objektov, saj le ti ne ovirajo uporabe kmetijskega zemljišča glede na njegov namen. Oba organa sta pravilno ugotovila, da zabojnik ne predstavlja degradacije kmetijskega zemljišča, ker predstavlja pomožni kmetijski objekt, ki služi primarni kmetijski rabi, da ne moremo govoriti o degradaciji, ker je zemljišče, kjer je zabojnik, neprimerno za obdelavo in zabojnik ne more poslabšati zemljišča oziroma povzročati njegove degradacije, zabojnik pa služi zavezancu v kmetijske namene, saj mu služi kot kmetijski pomožni objekt za spravilo strojev in orodja oziroma pripomočkov za delo v oljčniku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - dolžnik v procesnem pomenu
Po četrti alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP je pravna pomoč izključena v primeru, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Tožnica v tožbi sama navaja, da je bila izvršba začeta na podlagi sodbe, torej na podlagi listine, ki je po ZIZ izvršilni naslov, pri čemer ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložila.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - tožba v upravnem sporu - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Tožeča stranka ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena, saj ni navedla dejstev, niti predložila dokazov o zatrjevani nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji.
Toženka z izpodbijano odločbo ni še enkrat odločila o vrnitvi deleža na isti nepremičnini, ampak na drugi nepremičnini. Zato tudi ni spremenila zavezanca za vračilo prve nepremičnine, ampak je določila zavezanca za vračilo druge nepremičnine.
javni razpis - neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoj - družinski člani
Šele po ugotovitvi, da je tujcu dovoljeno prebivati v RS, je mogoče takšno osebo šteti kot ožjega družinskega člana – torej kot osebo, ki bo s prosilcem zakonito uporabljala stanovanje, ki se s predmetnim razpisom daje v najem.
davek od dohodka pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - rok za izdajo akta - instrukcijski rok - pravica do izjave v postopku
Rok, ki ga za izdajo odločbe v DIN določa ZDavP-2, je zakonski instrukcijski rok. Gre namreč za rok, ki velja za organ, ki mora v določenem času opraviti določeno dejanje v postopku. Prekoračitev tovrstnih rokov pa po ustaljeni sodni praksi in pravni teoriji na nadaljnji potek postopka ne vpliva, kolikor zakon izrecno ne določa drugače. Stališče tožnika, da se je s prekomernim podaljševanjem davčnega postopka razširil pomen 141. člena ZDavP-2 in da pogoji za prekoračitev roka za izdajo odločb niso izpolnjeni, ni utemeljeno.
Tožnik je bil obveščen tudi o nameravanih poizvedbah, opravljenih v okviru mednarodne pomoči pri tujih davčnih organih in tudi seznanjen z rezultatom teh poizvedb. Prošnja za posredovanje podatkov o vsebini nameravanih poizvedb je bila utemeljeno zavrnjena, prav tako je bilo skladno z določbami 139. člena ZDavP-2 pojasnjeno, da bi informacija o tem, od katere države in za katere podatke je davčni organ opravil poizvedbo, lahko onemogočila oziroma otežila potek in namen DIN.
davek od dohodka pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - rok za izdajo odločbe - instrukcijski rok - pravica do izjave v postopku
Rok, ki ga za izdajo odločbe v DIN določa ZDavP-2, je zakonski instrukcijski rok. Gre namreč za rok, ki velja za organ, ki mora v določenem času opraviti določeno dejanje v postopku. Prekoračitev tovrstnih rokov pa po ustaljeni sodni praksi in pravni teoriji na nadaljnji potek postopka ne vpliva, kolikor zakon izrecno ne določa drugače. Stališče tožnika, da se je s prekomernim podaljševanjem davčnega postopka razširil pomen 141. člena ZDavP-2 in da pogoji za prekoračitev roka za izdajo odločb niso izpolnjeni, ni utemeljeno.
Tožnik je bil obveščen tudi o nameravanih poizvedbah, opravljenih v okviru mednarodne pomoči pri tujih davčnih organih in tudi seznanjen z rezultatom teh poizvedb. Prošnja za posredovanje podatkov o vsebini nameravanih poizvedb je bila utemeljeno zavrnjena, prav tako je bilo skladno z določbami 139. člena ZDavP-2 pojasnjeno, da bi informacija o tem, od katere države in za katere podatke je davčni organ opravil poizvedbo, lahko onemogočila oziroma otežila potek in namen DIN.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - vložitev predloga za dopustitev revizije - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - razlaga določb - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona
Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS revizije ni mogoče dopustiti, če stranka sama razlogov za dopustitev revizije oziroma pomembnosti zastavljenih vprašanj niti ne zatrjuje, kaj šele natančno in konkretno ne navede okoliščin, ki naj bi kazale na pomembnost, niti ne izkaže, da naj bi izpodbijana odločitev odstopala od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, oziroma da gre za pravno vprašanje, glede katerega je sodna praksa bodisi neenotna bodisi neobstoječa. Tožnik dopuščenosti revizije ne more utemeljiti z razlogi, ki se nanašajo na drug postopek, to je pravdni postopek pred Okrajnim sodiščem v Domžalah P 71/2008, ampak se morajo razlogi nanašati na konkretni upravni spor, v katerem je bila izdana sodba, zoper katero se želi vložiti predlog za dopustitev revizije.
V primeru, ko mora prosilec navesti okoliščine in dejstva o zadevi, s katerimi bo izkazal verjetne izglede za uspeh oziroma bo izkazal, da zadeva ni očitno nerazumna, se od prosilca ne pričakuje, da bo podal popolne navedbe in popolno vlogo z navedbo pravne podlage, spornih pravnih vprašanj in podobno, kakršna se utemeljeno pričakuje od odvetnika oziroma kvalificirane osebe, utemeljeno pa se lahko pričakuje, da navede dejstva in okoliščine zadeve, iz katerih bo izhajala vsaj podlaga za oceno, ali ima zadeva verjetne izglede za uspeh oziroma ni očitno nerazumna.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - davčna goljufija - subjektivni element - dokazno breme
Tožnikovo ravnanje, kjer celotno poslovanje temelji na zaupanju do kupcev in dobaviteljev, ki se med sabo sami dogovarjajo o poslu, tožnik pa ima vlogo posrednika med obema, pri čemer od kupca ne zahteva nikakršnih zavarovanj v primeru neplačil kupcev, močno odstopa od običajne poslovne prakse in ni mogoče trditi, da tega tožnik ni vedel. Pri tem pa ni nepomembno, da je v obravnavani zadevi šlo za dobave blaga navedenim kupcem v zelo visokih zneskih in je zato tveganje v primeru neplačil s strani kupcev zelo visoko, kar vse je bilo tožniku znano.
Dejstvo, da je šlo za poplačilo zelo visokih zneskov in da se kljub dolgim plačilnim rokom tako tožnikovi kupci kot tožnik do dobaviteljev niso držali predpisanih rokov in so s plačili praviloma zamujali ter dejstvo, da je tožnik tako situacijo sprejel in se zadovoljil z že omenjenimi pogodbami o nakazilih (ki niso podpisane s strani udeležencev) ter sprejel valutna tveganja, ki izhajajo iz opisanega načina poslovanja, po presoji sodišča omogoča zaključek, da je tožnik vedel, da so njegove transakcije del transakcij, povezanih z utajo DDV.
Za goljufivo ravnanje davčnega zavezanca pa se ne šteje samo položaj, v katerem davčno utajo neposredno stori ta davčni zavezanec, temveč tudi položaj, v katerem je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da z opravljenim nakupom ali dobavo sodeluje pri transakciji, povezani z utajo DDV, ki jo je storil dobavitelj ali drug izvajalec pri isti dobavni verigi. Dejstvo, da je bila utaja DDV storjena v drugi državi članici od tiste, v kateri uveljavlja davčni zavezanec oprostitev plačila DDV, na drugačno odločitev v zadevi ne vpliva.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - vročanje sklepa o izvršbi - hišni predalčnik - fikcija vročitve - načini vročanja - osebno vročanje fizični osebi
V primeru vročitve pisanja s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti. Ta podatek je razviden iz obvestila upravnemu organu o opravljeni vročitvi, ki ima naravo vročilnice (primerjaj četrti odstavek 97. člena ZUP), vročilnica pa ima kot dokaz opravljene vročitve vse elemente javne listine in zato odkazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (169. člen ZUP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, npr. da obvestilo o vročanju ni bilo puščeno v tožnikovem predalčniku, kot v obravnavnem primeru zatrjuje tožnik, vendar pa zgolj tožnikova navedba, da obvestila o vročanju ni prejel in da je sklep o davčni izvršbi prejel šele 10. 4. 2017, za kaj takšnega ne zadošča.
Iz določb ZUP ne izhaja, da bi morala biti osebna vročitev opravljena izključno preko pošte, temveč jo lahko v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZUP opravi tudi organ po svoji uradni osebi, kot je v konkretnem primeru.
Vročitev oziroma njena fikcija (v primeru, ko naslovnik pisanja v petnajstdnevnem roku ne dvigne) nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Fikcija je namreč ravno v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku. Pravilnost vročitve je možno izpodbijati, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih, ki vzbujajo dvom v pravilnost vročitve. Če bi bilo mogoče vsako vročitev izpodbiti zgolj z zatrjevanjem, da naslovnik obvestila o vročanju ni prejel in v dokaz ponuditi le zaslišanje stranke, potem bi sistem vročanja s fikcijo izgubil ves smisel.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - upravni spor - nepopolna tožba - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki s sklepom z dne 10. 1. 2018 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep z dne 10. 1. 2018, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in da o tem pisno seznani sodišče, sodišču preloži prevod tožbe ter tožbo dopolni tako, da navede toženo stranko, razloži, zakaj toži, ter predlaga, kako in v čem naj se upravni akti odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom tega sklepa. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 28. 2. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča in ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - preganjanje - varna izvorna država
Toženka obstoj razloga iz 1. alineje 52. člena ZMZ-1 utemeljeno opira na tožnikove navedbe, iz katerih izhaja, da je izvorno državo zapustil iz ekonomskih razlogov. Tožnik je sicer navajal tudi spor s prijatelji, ki se je stopnjeval, v pretepu pa je bil poškodovan (napad z nožem). Opisani dogodek ne izpolnjuje lastnosti preganjanja opredeljene v 26. členu ZMZ-1, niti ne gre za razloge preganjanja, kot jih določa 27. člen ZMZ-1 in so zato opisana dejstva nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Tožnik ni izkazal tehtnih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče šteti, da Maroko ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito zanj ne bi bila varna izvorna država
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - predkazenski postopek - dolžnost razkritja informacij - škodovanje izvedbi sodnega postopka
Pojem „kazenski pregon“, ki je uporabljen v tej določbi ZDIJZ, je namreč širši od pojma „kazenski postopek“. Kazenski pregon tako tudi po presoji sodišča obsega, poleg kazenskega postopka v ožjem smislu, tudi vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev, torej tako predkazenski postopek, kot tudi vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Če je bil obravnavani dokument najprej sestavljen, pozneje - po njegovi sestavi pa s strani NPU pridobljen zaradi potreb predkazenskega postopka, je torej od pridobitve dalje bil izpolnjen eden od obeh pogojev za obstoj izjeme do dostopa do informacije javnega značaja.
ZUP člen 7, 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 237, 237/2, 237/2-3. ZNISESČP člen 2, 2/2.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek - kršitev načela zaslišanja stranke
Tožnik v tožbi ugovarja, da ni mogel vplivati na prenos svojih sredstev na poseben privatizacijski račun, torej ugovarja okoliščinam prenosa sredstev iz svoje devizne knjižice, kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Zato sodišče sodi, da v obravnavanem primeru niso podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj zgolj na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedel oziroma predložil tožnik, ter podatkov, ki jih je pridobil organ po uradni dolžnosti, dejanskega stanja za odločitev v predmetni zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, še zlasti pa se o njem tožnik ni imel možnosti izjaviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled ta uspeh
Kot pravilno ugotavlja tožena stranka, takšno ugotovitev potrjuje sklep Višjega sodišča v Celju, št. I Ip 197/2017 z dne 5. 7. 2017, ki se nanaša na izpraznitev in izročitev nepremičnine in izterjavo 362,84 EUR s pp, ko pritožbeno sodišče v pravnomočni odločbi ugotavlja, da je že na podlagi nespornih dejstev mogoče zaključiti, da je bila dolžnikova pravica, torej pravica tožnika, iz sodbe iz leta 2003 oziroma 2005 s sklenjeno najemno pogodbo že realizirana oziroma da je upnik (Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo) dokazal, da je svojo vzajemno obveznost dolžniku izpolnil na drug način (s ponudbo in sklenitvijo najemne pogodbe za stanovanje na naslovu ..., Rimske Toplice), dolžnik pa se je s tem strinjal (283. člen OZ).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje zakonca - podatki iz uradnih evidenc
Pravilen je toženkin zaključek, da ima tožničin mož po določbah ZSVarPre v (so)lasti tudi nepremičnine, ki se, upoštevaje določbo 17. člena ZUPJS, štejejo za premoženje tožnice, in da vrednost teh nepremičnin presega znesek 14.281,44 EUR. Podatek o vrednosti nepremičnin (88.624,66 EUR) je podatek o posplošeni vrednosti nepremičnin, ki izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS, torej gre za podatek iz uradnih evidenc.
ZTuj-2 člen 37, 37.a, 37.a/4. ZZSDT člen 27, 27/2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - neporavnane davčne obveznosti
Po proučitvi podatkov in listin upravnega spisa sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je tožena stranka dne 10. 11. 2017 prejela akt ZRSZ, št. 20170024526, označen kot ne izdaja soglasja za zastopnika, v katerem navaja, da izdaja soglasja ni možna in se soglasje ne izda, ker niso izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo soglasja iz 27. člena ZZSDT. Iz vpogleda v uradno evidenco FURS je namreč razvidno, da delodajalec vlagatelja na dan vložitve vloge 27. 9. 2017 nima poravnanih zapadlih davčnih obveznosti, kar pomeni, da niso bili izpolnjeni predpisani pogoji iz 27. člena ZZSDT, natančneje iz 2. točke drugega odstavka 27. člena ZZSDT.
V obravnavani zadevi iz tožbe izhaja podatek, ki ga posredno potrjuje tudi vsebina poziva z dne 17. 1. 2018, da sta se v zvezi z vračilom sredstev iz naslova BPP vodila dva postopka, oba vezana na pravdno zadevo, št. P 4/2012, obravnavani in postopek, št. Bpp 275/2012. Ker iz obrazložitve izpodbijanega akta ne izhajajo podatki o višini zahtevanih sredstev iz naslova BPP v zadevi, št. Bpp 275/2012, niti ti podatki ne izhajajo iz listin sodišču predloženega upravnega spisa, toženi stranki pa so bili glede na ugotovitve sodišča v 11. točki obrazložitve te sodbe podatki znani, je po presoji sodišča tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe opustila ugotavljanje obstoja vseh pravno relevantnih dejstev, zato je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno.