Tožeča stranka izkazuje pravni interes za vložitev predloga za izrek ničnosti odločbe, nikakor pa to dejstvo samo po sebi ne predstavlja ničnostnega razloga iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.
Akt prisiljenja ali drugega nedovoljenega dejanja zoper organ, ki je odločal, mora biti izkazan glede dejstev, ki kažejo kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji se je vršil pritisk, ter na koga, prav tako pa mora biti izkazana vzročna zveza, in sicer z dokazi za dejstva, iz katerih je mogoče neposredno zaključiti, da so prav ta dejstva povzročila, da je organ izdal upravni akt, ki ga sicer ne bi izdal s tako vsebino.
javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - pogoji za zasedbo delovnega mesta - neizbrani kandidat - obrazložitev odločitve
Državni organ, ki razpiše javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto, je po določbi 63. člena ZJU dolžan neizbranemu kandidatu zgolj pojasniti razloge, zakaj ni bil izbran, ne pa tudi, kdo je bil izbrani kandidat.
Tožnica tega, da bi bila v izbirnem postopku obravnavana neenako glede na druge prijavljene kandidate ne zatrjuje, v izpodbijani odločbi pa ji je bil pojasnjen potek postopka, merila, ki so bila upoštevana pri ocenjevanju prijavljenih kandidatov ter razlogi, zaradi katerih ni bila izbrana. Zgolj dejstvo, da je tožnica izpolnjevala vse formalne pogoje za razpisano delovno mesto, torej še ni razlog, da bi bila na tako delovno mesto tudi izbrana.
Tožena stranka ni ugotavljala, ali postavljeni odvetnik opravlja v redu svojo dolžnost, saj je ugotovila, da razrešitev postavljenega odvetnika in namesto njega postavitev drugega odvetnika ni smiselna glede na izkazane okoliščine konkretnega primera.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - ugriz psa - izjema
ZZZiV izčrpno ter določno opredeljuje vse situacije, v katerih ugriz ne pripelje do podelitve statusa nevarnega psa. Povedano drugače: v vseh drugih primerih bi bila opustitev podelittve v nasprotju z izrecno zakonsko ureditvijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija v upravnem sporu - objektivni pogoj
V obravnavanem primeru gre za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o dodelitvi BPP v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, zato toženki v tem primeru ni bilo treba opraviti preizkusa izpolnjenosti pogojev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP, temveč bi morala uporabiti določbo pete alineje 8. člena ZBPP in že na tej podlagi tožnikovo prošnjo zavreči.
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP namreč ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP (kar je sodišče že večkrat reklo, npr. v sodbah I U 1033/2016 in I U 1026/2016), temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je v konkretnem primeru iztekel v petek 10. 8. 2018. Tožeča stranka pa je, kot je razvidno iz sodnega spisa in podatkov na pisemski ovojnici, tožbo vložila priporočeno na pošti šele 11. 9. 2018. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega prekluzivnega trideset dnevnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena izrecno določa, da se zadeve po ZBPP, kakršna je tudi obravnavana, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne. To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - soglasje - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - dejansko stanje - seznanitev strank - podaljšanje roka - opravičeni razlogi
Ker tožnikov delodajalec družba A. d.o.o. v prošnji za podaljšanje roka ni navedel nobenih razlogov, zaradi katerih predlaga podaljšanje, tožnik sam pa za podaljšanje roka za izjasnitev o dejstvih in okoliščinah, ki so mu bile posredovane v dopisu toženke, niti ni zaprosil, je po presoji sodišča toženka ravnala pravilno, ko roka za odgovor oziroma izjasnitev ni podaljšala. Ker tožnik oziroma njegov delodajalec ni niti navedel, kaj šele izkazal opravičenega razloga za podaljšanje roka, je namreč skladno z 99. členom ZUP pravilno štela, da niso podani opravičeni razlogi za podaljšanje roka.
Pri objektih iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 gre za objekte, ki se gradijo v izrednih razmerah, ko se pričakuje nujno ukrepanje in ni časa za izvajanje upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kmetijstvo - degradacija kmetijskega zemljišča - pomožni kmetijski objekt
Prvostopenjski organ je v obnovljenem postopku pravilno ugotovil, da ni razlogov za odstranitev zavezančevih objektov, saj le ti ne ovirajo uporabe kmetijskega zemljišča glede na njegov namen. Oba organa sta pravilno ugotovila, da zabojnik ne predstavlja degradacije kmetijskega zemljišča, ker predstavlja pomožni kmetijski objekt, ki služi primarni kmetijski rabi, da ne moremo govoriti o degradaciji, ker je zemljišče, kjer je zabojnik, neprimerno za obdelavo in zabojnik ne more poslabšati zemljišča oziroma povzročati njegove degradacije, zabojnik pa služi zavezancu v kmetijske namene, saj mu služi kot kmetijski pomožni objekt za spravilo strojev in orodja oziroma pripomočkov za delo v oljčniku.
Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Litija (2012) člen 2, 5, 5/1.
opravljanje javne službe - javna razsvetljava - javne površine - zasebna površina - priklop na javno električno omrežje
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da predmetna svetilka osvetljuje tožnikovo zemljišče in sicer travnik za tožnikovo hišo, torej zemljišče, ki je v zasebni lasti in da torej ne osvetljuje javne površine v naselju. Po presoji sodišča pravilen zaključek v izpodbijani odločbi, da tožnik pogojev za ponovni priklop svetilke ne izpolnjuje.
dostop do informacij javnega značaja - tajni podatki - test javnega interesa - dokaz - zakonitost - dokazna ocena
Tožnik ni uspel izkazati vzročne povezave med razkritjem dokumentov in razgaljanjem strategije države pri obvladovanju begunske krize. Tožnik tudi ni uspel izkazati, da bi z morebitnimi nadaljnjimi zahtevami za dostop do preostalih pogodbe o nabavah varnostne žične ograje bil razkrit varovani podatek za potrebe varnostne strategije.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - specialni predpis - odstranitev objekta - zasebna lastnina - soglasje organa - varovalni pas - pristojnost - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva obrazložitev - začasna odredba
Sodišče ugotavlja, da izpodbijane odločbe v smislu tožbenega ugovora, da so določila ZGO specialnejša od določil ZCes-1, ki ga je tožeča stranka navajala že v upravnem postopku, ni mogoče preizkusiti, saj niti odločba prvostopenjskega inšpekcijskega organa, niti odločba pritožbenega organa druge stopnje v ne vsebujeta kakršnihkoli pravno relevantnih razlogov, pač pa le pritožbeni organ druge stopnje zgolj skopo navaja, da Zakon o graditvi objektov ni specialnejši predpis v primerjavi z ZCes-1. Pri tem niti ne pojasni, zakaj je zgolj tožeča stranka zavezanka v predmetnem postopku, niti ne navaja pravno relevantnih razlogov glede stvarne pristojnosti za odločanje v konkretnem inšpekcijskem postopku z vidika v času odločanja (že) veljavne gradbene zakonodaje in Uredbe o razvrščanju objektov, ki je stopila v veljavo 2. junija 2018, česar prvostopenjski občinski inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe (sploh) ni pojasnil.
davčna izvršba - datum izvršljivosti - izvršilni naslov
Napačno ugotovljeni datum izvršljivosti ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa, ker je bila izvršba dovoljena, ko je bil izvršilni naslov že izvršljiv.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - pravni standard
Meje oziroma obseg vsebinskega preizkusa, da zadeva ni očitno nerazumna, predstavlja standard očitanosti. Očitno pomeni, da je s spoznavno na prvi pogled, tožena stranka pa tudi nima zakonske podlage, da bi podrobno opravila vsebinsko presojo verjetnosti uspeha.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 17, 17/č, 17/č-2.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo
Tožena stranka tožeče stranke ni pozivala zgolj na predložitev programov posvetov Združenja A., saj je v pozivu navedeno, naj predlog za napredovanje v naziv dopolni ustrezno v 30 dneh po prejemu dopisa, pri čemer ni navedeno, da bi bila lahko dodatna dokazila zgolj programi posvetov. Ta poziv je možno razumeti tako, da bi lahko tožeča stranka predložila kakršnakoli dokazila.
Pravdne stranke so sodno poravnavo sklenile tako, da je vsaka postala izključni lastnik ene nepremičnine, v zameno pa se je odpovedala svojim solastninskim deležem na vseh drugih nepremičninah, ki so bile predmet postopka. Za ugotovitev ali je stranka v postopku uspela in ali je pridobila premoženje, je treba ugotoviti, ali vrednost pridobljenih nepremičnin presega vrednost odsvojenih solastninskih deležev nepremičnin.
visoko šolstvo - izvolitev v naziv - docent - mnenje študentskega sveta - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo iz razlogov, ker je pomanjkljivo obrazložena, kar je posledica tega, da prvostopenjski organ predhodno tožnici ni poslal študentskega mnenja v izjasnitev, do morebitnih stališč tožnice do tega mnenja pa se posledično temu tudi ni mogel opredeliti, stališča tožnice do študentskega mnenja pa v svoji odločbi tudi ni presodil drugostopenjski organ, s čemer bi to napako lahko popravil.
Sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je tožnik prenehal z opravljanjem dejavnosti že leta 2008, ni sporno. Iz navedenega izhaja, da tožnik ni zadostil pogoju za odlog izvršbe iz prvega dela druge alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1, ki odlog izrecno pogojuje z neprekinjenim opravljanjem dejavnosti v objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka. Navedenega pa ne spremenijo niti tožnikove trditve, da se trudi proizvodnjo ponovno zagnati in da v predmetnih objektih neformalno še naprej opravlja dejavnost, ki mu pomeni edini vir pridobivanja dohodkov za preživljanje, saj nelegalno opravljanje dejavnosti ne more biti zakonsko varovana kategorija.
ZUP člen 9, 169, 169/1, 171, 237, 237/1, 237/1-3, 237/1-7.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - skrajšani ugotovitveni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka - domneva resničnosti javne listine - izpodbijanje domnev
Dejstvo, ali je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ali je stalno prebivališče odjavil sam, je pravno relevantna okoliščina, ki je tolikšnega pomena, da bi po presoji sodišča glede na trditve tožnika v njegovi zahtevi ter glede na razhajanja med računalniškimi in ročnimi evidencami, moral prvostopenjski organ vsaj seznaniti tožnika z ugotovitvami in mu dati možnost, da se o njih pisno ali ustno izreče in po potrebi postaviti izvedenca grafologa.
izločitev uradne osebe - dvom v nepristranost uradne osebe - kršitev pravil postopka
Iz listin upravnega spisa izhaja, da o predlogu za izločitev, v katerem so navedene okoliščine, ki po mnenju tožeče stranke utemeljujejo obstoj zatrjevanega izločitvenega razloga, ni bilo odločeno, saj se v spisu ne nahaja sklep, ki ga kot obligatornega v primerih tovrstnih zahtev predpisuje zgoraj navedeni člen ZUP. Glede na navedeno sodišče ocenjuje, da je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, in sicer določb 37. in 38. člena ZUP v zvezi s 35. členom ZUP, ki določajo postopek upravnih organov v primerih podanih zahtev za izločitev uradnih oseb. Takšna kršitev določb postopka pa bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, saj bi moral prvostopenjski upravni organ pred sprejemom odločitve preveriti, ali so podani pogoji za izločitev uradnih oseb in to ustrezno obrazložiti v izdanem sklepu.