odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe - procesni rok - štetje rokov - iztek roka
Po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti. Če pa je treba šteti 30 - dnevni rok za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za procesni rok, potem sodišče pritrjuje tožniku, da za tak rok, če se izteče na nedeljo, kot se je v obravnavanem primeru, kar ni sporno (6. 3. 2016 je bila nedelja), in ko se pri organu (v tem primeru upravna enota) ne dela, po drugem odstavku 101. člena ZUP velja, da se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.
denacionalizacija - bivši lastnik kot denacionalizacijski upravičenec - nepopolno dejansko stanje - materialna resnica
Toženka je po presoji sodišča izvedla nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, saj je ovrednotila uspeh predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo na ustni obravnavi.
Toženka si mora prizadevati ugotoviti objektivno stanje stvari - ugotoviti "materialno resnico", ker mora varovati tudi javni interes in pravice drugih. Zato načelo materialne resnice veže organ celo mimo in proti volji stranke. Preiskovalno načelo torej nima enakega pomena v postopkih, ki se vodijo po uradni dolžnosti in v postopkih, ki tečejo na zahtevo stranke. Prvi odstavek 140. člena ZUP namreč določa, da mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno. V postopku, ki se je uvedel na zahtevo stranke, je zato stranka za svoje navedbe v zvezi z dejanskim stanjem dolžna navesti in ponuditi dokaze. Stališče, da so postopki v denacionalizacijskih zadevah predlagalni in da mora zato stranka predložiti dokaze, na katere opira zahtevek, saj ni naloga upravnih organov, da po uradni dolžnosti zbirajo dokaze, pa je že zavzelo tudi Vrhovno sodišče.
Toženka zato po zakonu ni bila dolžna (sama) pridobivati dokazil, s katerimi vlagatelji dokazujejo obstoj njihovega zahtevka za denacionalizacijo, kot zmotno zatrjujejo tožniki. Vendar je sodišče po vpogledu v upravni spis ugotovilo, da je prvostopenjski organ na ustni obravnavi dne 12. 11. 2010 po razpravi sprejel sklep, da bo poizvedbe o arhivskem gradivu, ki se nanaša na družbo, lastništvo delnic, vrednost delnic ter podržavljenje premoženja, opravil sam. Ob takšnem procesnem sklepu prvostopenjskega organa pa sodišče v tem upravnem sporu ne more zaključiti, da so tožbene novote nedopustne.
Iz podatkov spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da tožnica ni izvrševala svojih obveznosti po ZŽiv in Pravilniku o označevanju čebelnjakov in stojišč - tj. sporočanje podatkov o staležu čebeljih družin -, ker ni sporočala sprememb oziroma podatkov o staležu čebeljih družin, kot bi jih morala, ob tem, ko pa je bilo pri inšpekcijskem pregledu ugotovljeno, da se v čebelnjaku (še označenega z registrsko oznako) panji ne nahajajo.
ZLV člen 41, 51, 51/1, 73, 74. ZVDZ člen 52, 52/2, 56, 59.
lokalne volitve - lista kandidatov - formalna pomanjkljivost
Morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov je treba presojati z vidika možnosti čim bolj učinkovitega oziroma polnega uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, ki mora biti splošna in enaka.
Tožena stranka je razlago določbe drugega odstavka 52. člena ZVDZ povezala - oziroma jo je postavila celo v razmerje odvisnosti - z določbo prvega odstavka tega člena, ki pravi, da je „ime liste kandidatov, ki jo je vložila politična stranka, ime politične stranke.“ Ta določba ne pomeni, da mora biti tudi ime „skupne liste“ enako imenu dveh ali več političnih strank, ki vložijo skupno kandidaturo. Že iz besedila prvega odstavka 52. člena ZVDZ izhaja, da ime liste ni nujno identično z imenom politične stranke.
Če je zakonodajalec predpisal, da ime skupne liste kandidatov „določijo“ dvoje ali več političnih strank, je jasno, da ime skupne liste ni odvisno od tega, kar določa prvi odstavek 52. člena ZVDZ, ampak je ime skupne liste odvisno od odločitve političnih strank, pri čemer pa stranke veže legitimen namen določbe drugega odstavka 52. člena ZVDZ. Namen te določbe pa je da je za volivce povsem razumljivo in transparentno, katera politična stranka oziroma skupina volivcev predlaga skupno listo kandidatov, da ne bi bili volivci zavedeni, da določeno skupno listo kandidatov podpirajo oziroma vlagajo bodisi določene politične stranke bodisi skupina volivcev, čeprav v resnici temu ne bi bilo tako.
Tožena stranka ugotavlja, da predlagatelja skupne liste sploh ne bi mogla odpraviti pomanjkljivosti, ker bi na podlagi 30. člen Statuta lahko veljavno odločal samo „zbor članov“ navedene stranke, ki naj bi po ugotovitvah tožene stranke odločil ne le o listi kandidatov, ampak je določil tudi ime liste. Vendar ni nujno, da lahko edino zbor volivcev določi ime liste kandidatov.
ZKZ člen 21, 21/1, 20, 20/4, 20/1. ZUP člen 101, 101/2.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - pravočasnost - procesni rok - štetje rokov - iztek roka
Po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti.
Če pa je treba šteti 30 - dnevni rok za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za procesni rok, potem sodišče pritrjuje tožniku, da za tak rok, če se izteče na nedeljo, kot se je v obravnavanem primeru, kar ni sporno (22. 11. 2015 je bila nedelja), in ko se pri organu (v tem primeru upravna enota) ne dela, po drugem odstavku 101. člena ZUP velja, da se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/4. ZTuj-2 člen 68, 68/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja v dosedanjem postopku, da je pred prihodom v Slovenijo prehajal iz države v državo, že večkrat zaprosil za mednarodno zaščito, nazadnje na Hrvaškem, ki pa jo je še pred dokončanjem postopka zapustil.
ZGO-1 člen 95, 95/1, 95/2, 96, 96/1, 96/2. SPZ člen 99, 100, 105, 105/1. SZ-1 člen 5, 5/2, 5/3. ZUP člen 43.
uporabno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za udeležbo v postopku - pravna korist
V obravnavanem primeru teče postopek pridobitve uporabnega dovoljenja le za del objekta (ostali deli so že v uporabi), tožniki pa so zatrjevali, da bo z dodatno uporabo (tudi zaradi neskladne gradnje) nastopil dodatni negativni vpliv na celoten objekt, v smislu poslabšanja varnosti objekta.
Izkazali so tudi neposrednost pravne koristi za udeležbo v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. Namreč s podeljenim uporabnim dovoljenjem za mezzanin bi se obremenitev celotnega objekta povečala. Ob zatrjevani že sedaj ogroženi stabilnosti bi bila dodatno ogrožena že sedaj (zatrjevana) vprašljiva stabilnost celotnega objekta.
Torej položaj stranskega udeleženca ima lastnik etaže in solastnik skupnih delov objekta, v okoliščinah, ko je del objekta predmet pridobitve uporabnega dovoljenja, uporaba le-tega, kot upravičenje iz uporabnega dovoljenja, pa bi lahko ogrožala upravičenja iz lastninske pravice, varno uživanje stanovanjskih in skupnih prostorov.
ZLV člen 70a, 70a/1, 97, 97/1. ZVDZ člen 56, 56/1.
lokalne volitve - lista kandidatov - določanje kandidatne liste - zastopanost kandidatov po spolu - aktivna legitimacija
Lista kandidatov od zaporedne številke 9 dalje ni zadoščala zahtevi po enakomerni zastopanosti posameznega spola izmenično po spolu, zaradi česar ni bila izpolnjena zahteva po enakomerni zastopanosti posameznega spola izmenično po spolu, zato ne gre le za formalno pomanjkljivost, tako da toženi stranki v konkretnem primeru ni mogoče očitati, da bi morala zahtevati od predlagatelja odpravo pomanjkljivosti. Pravico vložitve pritožbe ima samo tisti, ki je sam kandidat, ali pa predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov. Iz volilnega spisa je razvidno, da politična stranka ..., ki je prav tako vložila (skupno) pritožbo skupaj s prvim in drugim pritožnikom, sama po sebi kot pravna oseba ni bila in tudi ne more biti ne kandidat za člana občinskega sveta, prav tako pa tudi ni bila predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov.
ZMZ-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 2/1-13, 2/1-14. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - državljan države članice Evropske unije - stranka v postopku
Vloge tožnika kot fizične osebe, na zahtevo katerega je v obravnavanem primeru začet postopek, ni mogoče zavreči na podlagi ZUP, niti te možnosti, da organ zavrže namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, ne določa ZMZ-1 ali sekundarno pravo Evropske unije na področju azila.
lokalne volitve - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije - kandidatna lista - določanje kandidatne liste
Pri sestavljanju kandidatur mora sodelovati več članov stranke iz občine, na katere se nanaša kandidatura. ZLV v 51. členu govori o članih stranke, torej o množinski obliki. V spornem primeru pa je sodeloval samo en član s stalnim prebivališčem v tej občini, ki je v eni osebi opravil funkcije zbora članov, sklicatelja, vabljenega, predsedujočega, pri čemer je bil tudi kandidat na obeh zavrnjenih kandidatnih listah. S takim postopkom je nedvomno kršeno načelo demokratičnosti iz 1. člena Ustave Republike Slovenije.
lokalne volitve - volitve župana - aktivna legitimacija - pravica do vložitve ugovora
Aktivna legitimacija za vložitev ugovora v zvezi z nepravilnostmi v postopkih kandidiranja je omejena le na kandidate in predstavnike kandidatur, ki so v istem postopku kandidiranja (kandidirajo za isto funkcijo).
verifikacija stare devizne vloge - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je 4. 12. 2017 prejelo vlogo tožeče stranke, v kateri le-ta sodišče obvešča, da ni zmožna najeti svojega pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 18. 12. 2017, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče.
lokalne volitve - lista kandidatov - rok za vložitev ugovora
Formulacija, da je ugovor po 96. členu ZLV mogoče vložiti do roka, določenega za predložitev liste kandidatov, je povsem jasna in ne dopušča nobene drugačne razlage.
Kodeks dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je sprejela tako imanovana Beneška komisija, ni neposredno zavezujoč pravni vir, njegova priporočila pa so lahko ustavnopravno upoštevna.
varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Sodišče je tožečo stranko, ki živi v tujini, s sklepom pozvalo, da imenuje pooblaščenca za sperjemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka je na sklep sodišča odgovorila z navedbo, da ni zmožna najeti svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, dejstev oziroma dokazov o zatrjevani nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj pa ni navedla oziroma predložila, niti ni imenovala pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - upravni spor - tožnik v tujini - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da se tožeča stranka kljub temu, da je sodišče Združenju posredovalo ustrezna pojasnila glede zakonske ureditve v zvezi s postavitvijo pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, nenazadnje pa tudi kljub jasnemu pojasnilu začasne zastopnice v spremnem dopisu z dne 29. 1. 2018 o osebah, ki so lahko imenovane za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, na poziv sodišča ni odzvala tako, da bi imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
volitve - volitve članov sveta krajevne skupnosti - seznam kandidatov - podpisi volivcev - formalne pomanjkljivosti kandidature - presoja pogojev
Iz ustavno-sodne prakse varstva volilne pravice izhaja, da strogost spoštovanja zakonskih pogojev za predložitev list kandidatov ni absolutno formalna.
V obravnavanem primeru je bil pritožnik pozvan na odpravo formalnih pomanjkljivosti in je kandidaturo tudi dopolnil, kar prav tako izhaja iz potrdila. Ker pa se tožena stranka do tega v izpodbijani odločbi ni izrecno opredelila v smislu ali so bile pomanjkljivosti (pravočasno) odpravljene izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
lokalne volitve - lista kandidatov - formalna pomanjkljivost
Sodišče se strinja z navedbo v aktu tožene stranke, da se nepristojnega organa, ki je odločal, ne da sanirati le z zamenjavo prve strani zapisnika. Vendar pa v tem primeru ni izkazano, da bi o kandidatih dejansko odločal nepristojni organ, kot meni tožena stranka, saj navedena dokazila tega ne izkazujejo in to ne izhaja iz podatkov upravnega spisa, razen če se izvzame prvotno navedbo na prvi strani zapisnika, ki je bila kasneje zamenjana.
javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - pogoji za zasedbo delovnega mesta - neizbrani kandidat - obrazložitev odločitve
Državni organ, ki razpiše javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto, je po določbi 63. člena ZJU dolžan neizbranemu kandidatu zgolj pojasniti razloge, zakaj ni bil izbran, ne pa tudi, kdo je bil izbrani kandidat.
Tožnica tega, da bi bila v izbirnem postopku obravnavana neenako glede na druge prijavljene kandidate ne zatrjuje, v izpodbijani odločbi pa ji je bil pojasnjen potek postopka, merila, ki so bila upoštevana pri ocenjevanju prijavljenih kandidatov ter razlogi, zaradi katerih ni bila izbrana. Zgolj dejstvo, da je tožnica izpolnjevala vse formalne pogoje za razpisano delovno mesto, torej še ni razlog, da bi bila na tako delovno mesto tudi izbrana.
Tožena stranka ni ugotavljala, ali postavljeni odvetnik opravlja v redu svojo dolžnost, saj je ugotovila, da razrešitev postavljenega odvetnika in namesto njega postavitev drugega odvetnika ni smiselna glede na izkazane okoliščine konkretnega primera.
ZMZ-1 člen 20, 26, 26/1, 27, 27/1, 27/1-4, 28. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - informacije o stanju v izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja - preganjanje zaradi vere - pripadnost določeni družbeni skupini - pripadnost določeni rasi ali etnični skupini - krvno maščevanje - prosilec iz Afganistana
Tožnik ni uspel izkazati, da bi postal in predvsem po več kot 16 letih odkar je zapustil Afganistan tudi ostal ogrožen zaradi bratovega sodelovanja pri vojskovanju stranke Hezb-e Wahdat.
Pri tožnikovem bratu bi šlo lahko kvečjemu za posameznika, ki se zdi, da je povezan z vlado, ker se je več kot 20 let nazaj boril proti Talibanom oziroma ker je bil pripadnik stranke, katere naslednica Hezb-e Wahdat-e Islami ima sedaj pomemben položaj v vladi in parlamentu, kar pa je izredno šibka vez in ob pomanjkanju oziroma neobstoju informacij o izvorni državi, da so tarče Talibanov tudi takšne osebe (ki so se torej pred več kot 20 leti borile proti Talibanom in bile v stranki Hezb-e Wahdat) ne more z zadostno stopnjo verjetnosti dokazovati, da bi tožniku kot njegovemu družinskemu članu grozilo preganjanje.
Incidenti, usmerjeni zoper Hazare ali druge šiite, so predvsem dveh vrst, in sicer napadi na kraje, kjer se zbirajo šiiti, na primer v mošejah v Kabulu ali Heratu, na verskih spominskih svečanostih v Kabulu ali Mazar-e-Šarifu ali na političnih demonstracijah v Kabulu; in incidenti, kjer so na avtobusih iskali specifično Hazare ali napadali hazarske vasi. Tožnik pa ni zatrjeval ali kakorkoli izkazal, da bi se sam znašel v takšnih posebej rizičnih okoliščinah.
V dokaznem postopku se ni pokazalo, da bi bil na podlagi svojih osebnih okoliščin tožnik v kakorkoli slabšem položaju, kot so trenutno vsi ostali Hazari v Afganistanu.
Iz informacij o izvorni državi ne izhaja, da bi tveganje za nastanek resne škode grozilo vsakemu Afganistancu, ki se vrne iz zahodnih držav. Sodišče ocenjuje, da mora oseba v določenem trenutku vzbuditi pozornost pri možnih akterjih preganjanja s svojim vedenjem ali drugimi osebnimi okoliščinami oziroma so v nevarnosti zaradi svojega spola (ženske) ali poklica (humanitarni delavci in delavci za razvojno pomoč).
Čim bolj je prosilec morebiti sposoben dokazati, da ga grožnje posamično zadevajo zaradi elementov, ki so značilni za njegov položaj, tem nižja stopnja samovoljnega nasilja bo zadoščala, da se osebi prizna pravica do subsidiarne zaščite. Kakšnih drugih takšnih elementov, ki jih ne bi sodišče upoštevalo že pri presoji izpolnjevanja pogojev za priznanje status begunca, pa tožnik ni niti zatrjeval niti izkazal.