ZBPP člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2. ZSVarPre člen 20, 21, 21/1, 21/2, 22, 23. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Tožnik navaja, da je v relevantnem obdobju ostal brez rednega periodičnega dohodka, nekateri od dohodkov, ki jih je upoštevala toženka, pa da se ne nanašajo na relevantno obdobje oziroma imajo glede na tožbene navedbe naravo priložnostnih ali občasnih dohodkov. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se toženka do teh okoliščin, ki utegnejo biti po navedeni zakonski ureditvi odločilnega pomena za odločitev v zadevi, kakorkoli opredelila oziroma da bi jih sploh ugotavljala, iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi tožniku kakorkoli omogočila, da se opredeli glede narave ugotovljenih dohodkov.
lokalne volitve - lista kandidatov - zastopanost kandidatov po spolu
Zaradi izločitve ene od kandidatk, ki nima prijavljenega stalnega prebivališča v Občini Logatec, ni več zadoščeno zahtevi po zastopanosti posameznega spola v deležu najmanj 40% kandidatur, saj preostanejo štirje moški in dve ženski kandidatki, pri čemer je delež žensk tako manj kot 40%. Ker je navedeni pogoj o 40% zastopanosti posameznega spola materialni pogoj, v konkretnem primeru ne gre za formalno pomanjkljivost.
davek od dohodkov pravnih oseb - ocena davčne osnove - posredniška pogodba - posojila - povezana družba - računi - rok za izdajo odločbe - pravica do informacije
Rok za izdajo odmerne odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki ga določa drugi odstavek 141. člena ZDavP-2, je inštrukcijske in ne prekluzivne narave. Navedeni rok tudi ni materialni, temveč procesni rok. Davčni organ mora zato tudi po poteku tega roka izdati davčno inšpekcijsko odločbo. Namen tega roka je, da se zaradi zahtevnosti inšpekcijskih postopkov zagotovi daljši rok za izdajo odločbe, kot ga določa splošna ureditev v 222. členu ZUP in ne, da bi odločbe po poteku roka sploh ne bilo več mogoče izdati.
Izkazani so stiki med tožečo stranko in njenimi zaposlenimi s proizvajalci blaga v Indiji in na Kitajskem ter prejem blaga neposredno od tujih proizvajalcev. Računi za blago so izdani s strani posredniških družb, pri čemer je že njihova vsebina pomanjkljiva, predvsem pa je cena blaga na računih bistveno višja od cene, ki je izkazana na računih kitajskih oziroma indijskih proizvajalcev. Zato so stroški za blago bistveno višji in s tem nižja davčna osnova ter nižji obračunani in plačani davek od dohodkov pravih oseb. Ker pri računih, izdanih s strani posrednikov, ni zaznati drugega cilja kot povečanje stroškov in znižanja davčne osnove, se odhodke iz tega naslova utemeljeno šteje za poslovno in s tem davčno nepotrebne ter obenem na podlagi računov, ki so bili izdani na Kitajskem in v Indiji in s tem na podlagi dejanskih stroškov opravi ocena davčne osnove kot podlaga za davčno odmero.
ZDDV-1 člen 62, 63, 66. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDDPO-2 člen 29, 29/2, 55a.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - dohodnina - plovilo - nakup plovila - gospodarska raba - dejanska raba - odbitek vstopnega DDV - osnovna sredstva - davčno (ne)priznani odhodki - stroški za privatno življenje - investicijska olajšava
Tožnik je izpolnil zgolj formalne pogoje v smislu registracije plovila za gospodarski namen in registracije dejavnosti oddajanja plovila v najem, ni pa z izdajo le petih računov v obdobju med 2011 in 2015, od katerih so bili trije izdani poslovodji in edinemu družbeniku tožnika, v skupni vrednosti 6.350,00 EUR neto in nekaj komunikacijami o možnosti najema predmetnega plovila dokazal dejanskega opravljanja dejavnosti oddajanja predmetnega plovila v najem, in sicer niti v trenutku spornega odbitka vstopnega DDV junija in julija 2011 niti kasneje do prodaje predmetnega plovila. Vprašanje, ali je bila dejavnost opravljana ali ne, pomeni pravno kvalifikacijo ugotovljenih dejstev (nato pa na osnovi te pravne kvalifikacije sledi izpeljava pravne posledice) in s tem uporabo prava, za to pravno kvalifikacijo pa je pristojen organ, ki v zadevi odloča, oz. sodišče.
Plovilo se ne more šteti za opremo po SRS, ker tožnik s plovilom ni opravljal dejavnosti. Temeljno pravilo vzročne povezanosti pri priznavanju odhodkov in drugih načinov zmanjševanja davčne osnove velja tudi v primeru investicijske olajšave, SRS pa določa, da je kot opredmeteno osnovno sredstvo pripoznano med drugim tisto, ki se uporablja pri dajanju v najem, česar pa tožnik ni opravljal, temveč je po izdanih računih sodeč opravil le nekaj občasnih in enkratnih oddaj v najem, zato mu po izpodbijani odločbi plovilo utemeljeno ni bilo pripoznano kot opredmeteno osnovno sredstvo in oprema, posledično pa tudi ne uveljavljana olajšava.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Oba postavljena odvetnika sta bila razrešena iz razlogov na strani tožnika. Zato je po presoji sodišča pravilna ugotovitev toženke, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena izredna BPP in njena odločitev, da mora tožnik neupravičeno prejeto BPP v višini 254,37 EUR vrniti v roku 30 dni od prejema odločbe.
Določanje kandidatov je volilno opravilno. Za formalno pomanjkljivost kandidatnih list gre takrat, ko ni treba izvesti novih opravil v kandidacijskem postopku. V primeru, ko kandidatki nista razporejeni izmenično po spolu, kot to zahteva 70.a člen ZLV, ne gre za takšno vsebinsko napako oz. nepravilno sestavljeno listo kandidatov, ki je glede na roke za izvedbo volilnih opravil ne bi bilo mogoče odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ne uspe, je dolžan povrniti stroške prejete brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka tako izboljša, da do BPP ne bi bil več upravičen in bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške prejete BPP.
kmetijska zemljišča - komasacija - razdelitev zemljišč - površina zemljišča
Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša površina zemljišč.
volitve - seznam kandidatov - kandidatura za volitve za člane svetov krajevnih skupnosti - podpisi volivcev
OVK je pravilno ugotovila, da kandidatura ni določena z zadostnim številom podpisov desetih volivcev.
Volja volivcev za določitev kandidata za člana sveta krajevne skupnosti s podpisovanjem volivcev mora biti izražena v skladu z zakonom (na seznamu, predvidenem v tretjem odstavku 109. člena ZLV, s podpisi h konkretni kandidaturi).
komasacija - razdelitev zemljišč - kriterij zaokroženosti zemljišč - dostop do zemljišč
Komasacija pomeni čim boljšo zaokroženost zemljišč, kar se nanaša na vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča in torej ne zgolj na tista zemljišča, ki se nanašajo na posamezne komasacijske udeležence.
lokalne volitve - ime liste kandidatov - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka - poziv na odpravo pomanjkljivosti
Organ je v izpodbijani odločbi določbo 73. člena Zakona o lokalnih volitvah razlagal in uporabil restriktivno, za kar pa v obravnavanem primeru ni imel zakonite oziroma upravičene podlage. V navedeni določbi je namreč zakonodajalec predpisal, da ime liste "določijo" volivci. Namen te določbe je, da je za volivce povsem razumljivo in transparentno, katera politična stranka oziroma skupina volivcev predlaga listo kandidatov, da ne bi bili volivci zavedeni, da določeno listo kandidatov podpirajo oziroma vlagajo bodisi določene politične stranke, bodisi skupina volivcev, čeprav v resnici temu ne bi bilo tako.
volitve - lokalne volitve - kandidatna lista - zastopanost kandidatov po spolu - zavrnitev liste kandidatov
Sodišče soglaša s toženo stranko, da je pogoj enakomerne zastopanosti spolov na kandidatnih listah materialni pogoj, neizpolnjevanje tega pogoja pa ima za posledico, da volilna komisija v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ (ta se v postopkih potrjevanja kandidatur na lokalnih volitvah uporablja na podlagi drugega odstavka 74. člena ZLV) listo kandidatov zavrne. Sodišče zato ne soglaša s pritožbeno navedbo tožeče stranke, da bi jo lahko OVK pozvala k popravi kandidatne liste. OVK namreč lahko pozove predlagatelja kandidature le k odpravi formalnih napak (drugi odstavek 56. člena ZVDZ), če pa ugotovi vsebinske pomanjkljivosti, listo zavrne.
V primeru, ko je bila koncesijska pogodba sklenjena na podlagi odločbe o podelitvi koncesije, ki pa je bila kasneje na podlagi vloženih pravnih sredstev pravnomočno odpravljena, je koncesijska pogodba nična le, če je bil v ponovljenem postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar. Oba pogoja morata biti izpolnjena komulativno.
tožba v upravnem sporu - pooblastilo za zastopanje - neizkazano pooblastilo za tožbo
Ker je pooblaščenka vložila tožbo, ne da bi za to imela pooblastilo tožnika, je sodišče tožbo na podlagi 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - začetek davčne izvršbe - opomin pred izvršbo
ZDavP-2 izdaje opomina v postopku davčne izvršbe ne predvideva. Če davčni organ to vseeno stori, ni namen podaljšanja roka za izpolnitev davčnih obveznosti. Davčna izvršba se lahko začne naslednji dan po poteku roka za plačilo davka.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki s sklepom z dne 23. 11. 2017 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj, in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep I U 1614/2017-3 z dne 23. 11. 2017, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in da o tem pisno seznani sodišče ter sodišču predloži slovenski prevod tožbe. Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom tega sklepa. Dalje pa je sodišče s prej navedenim sklepom tožečo stranko pozvalo tudi, da v roku 15 dni, šteto od dneva, ko je sklep vročen začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, imenuje pooblaščenca za zastopanje, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali izjavi, da se bo v tem upravnem sporu zastopala sama in tožbo lastnoročno podpiše.
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 5. 1. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje, do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča in ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu, saj ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 30, 31, 31/2. ZPP člen 104, 104/1, 146, 146/1. URS člen 11.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - tožba v tujem jeziku - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 3. 1. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje, do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča in ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče, saj ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS, prav tako pa ni sodišču predložila niti slovenskega prevoda tožbe niti upravnega akta, ki ga izpodbija. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1 oziroma četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
ZST-1 člen 8. ZPP člen 105a, 105a/3. ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
sodna taksa - sodna taksa za tožbo - sodna taksa kot procesna predpostavka - neplačana sodna taksa - ustavitev postopka - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker druga tožnica v zakonskem roku sodne takse ni plačala, plačila pa tudi ni bila v celoti oproščena, niti ji ni bil odobren odlog ali obročno plačilo sodne takse, se glede na tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje, da je tožbo umaknila.
30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je iztekel v ponedeljek, 6. 11. 2017. Prvi tožnik pa je tožbo vložil 7. 11. 2017, kar pomeni, da je tožba prepozna, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe - procesni rok - štetje rokov - iztek roka
Po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti. Če pa je treba šteti 30 - dnevni rok za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za procesni rok, potem sodišče pritrjuje tožniku, da za tak rok, če se izteče na nedeljo, kot se je v obravnavanem primeru, kar ni sporno (6. 3. 2016 je bila nedelja), in ko se pri organu (v tem primeru upravna enota) ne dela, po drugem odstavku 101. člena ZUP velja, da se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/4. ZTuj-2 člen 68, 68/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja v dosedanjem postopku, da je pred prihodom v Slovenijo prehajal iz države v državo, že večkrat zaprosil za mednarodno zaščito, nazadnje na Hrvaškem, ki pa jo je še pred dokončanjem postopka zapustil.