Ker tožeča stranka ni uspela z zahtevo za denacionalizacijo v razmerju do prve zainteresirane stranke, je le-ta upravičena do povračila stroškov za pravno zastopanje na podlagi 2. odstavka 114. člena ZUP. Ker je zainteresirana stranka tuja pravna oseba in je zato morala imeti pooblaščenca s sedežem v RS ter glede na pravno zakonitost postopka, je bilo pravno zastopanje potrebno in opravičeno in so zato izpolnjeni pogoji za povračilo stroškov iz 3. odstavka 114. člena ZUP.
Ker tožnica ni vložila zahteve po denacionalizaciji premoženja, ki se do tega dne še ne bi obravnavalo, so se nanjo učinki iz 64/2 člena ZDen lahko raztezali, saj je verjetni dedič njen položaj lahko varoval.
Glede na to, da je tožnik v Italiji prebival tudi na dan uveljavitve Osimskega sporazuma, v tožbi neutemeljeno zatrjuje, da mu državljanstvo SFRJ ni moglo prenehati z uveljavitvijo tega sporazuma (ex lege).
zahtevek stranke - izbira upravičenca - povečanje vrednosti nepremičnine - denacionalizacija
Kadar se postopek začne na zahtevo stranke, je upravni organ nanjo vezan ob subsidiarni uporabi ZUP/86, tudi na 126. člen ZUP. Zato brez izrecne privolitve stranke ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v drugačni obliki od zahtevane. Stranka lahko namreč svoj zahtevek spremeni do izdaje odločbe organa prve stopnje (130. člen ZUP), kar je tožnica tudi storila. Vsa razglabljanja o 88. členu ZUP so zato v danem primeru napačna in nepotrebna. Tožnica ni zahtevala vračila spornih stanovanj v naravi, zato je posledično tudi nepotreben napotek tožene stranke, naj se predlagateljica zjasni o tem, ali bo pred pristojnim sodnim organom uveljavljala zahtevo za ugotovitev ničnosti sklenjenega pravnega posla.
Tudi tako imenovani nadomestni upravičenci iz 12. člena ZDen stopijo v materialni položaj upravičencev iz 9. člena ZDen, zato jih ni mogoče obravnavati drugače. Namen 6. odstavka 42. člena ZDen je v tem, da gre tistim upravičencem, ki so svoje podržavljeno premoženje pridobili nazaj na podlagi odplačnega pravnega posla, toliko odškodnine, kot so morali zanj plačati.
čas podržavljenja - pravni nasledniki - denacionalizacijski upravičenec - denacionalizacija
Če je oseba umrla pred 28. 8. 1945 oziroma 15. 5. 1947, njeno premoženje pa je bilo podržavljeno po njeni smrti, se šteje, da je bilo le-to podržavljeno njenim pravnim naslednikom, ne glede na koga se je glasil akt o podržavljenju, če je bilo tem pravnim naslednikom po 9. 5. 1945 priznano jugoslovansko državljanstvo.
vsebina zahteve - zahteva za vrnitev pritiklin - denacionalizacija
Za ugotovitev vsebine zahteve so pomembne vse navedbe v zahtevi za denacionalizacijo. Z navedbo v zahtevi, da uveljavljajo odškodnino tudi za porušen in odstranjen žagarski obrat, so zaobsežene tudi le-temu pripadajoče pritikline, torej tiste stvari, ki so namenjeni stalni rabi žagarskega obrata.
V tem postopku je treba ugotoviti, ali se tožnica iz razlogov, na katere ni imela vpliva, ni mogla vrniti v Slovenijo, potem ko je leta 1993 odšla v BIH.
pravni interes - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - javno podjetje - nosilec javne funkcije
Sodišče bi lahko sprejelo tožbo tožnika v vsebinsko presojo, če bi zavzelo stališče, da so člani nadzornega sveta javnega podjetja nosilci javnih funkcij v smislu prve možnosti vložitve sodnega varstva iz določila 2. odstavka 3. člena ZUS. Glede tega vprašanja je namreč mogoče zavzeti široko ali ozko interpretacijo. Po široki interpretaciji pojma"nosilec javne funkcije" bi to lahko bil vsakdo, ki opravlja določeno funkcijo znotraj javnih služb, po ozki interpretaciji pa le tisti, ki so nosilci v smislu vodenja, upravljanja, zastopanja pravnega subjekta, ki opravlja javno službo. Odločitev o tem, ali je izpodbijani akt - ki v konkretnem primeru vzpostavlja spor znotraj organa lokalne samouprave v zvezi z uporabo poslovnika organa lokalne skupnosti (Poslovnik Občinskega sveta Občine Ž.) in gre za spor o lokalni zadevi, ki jo občina ureja samostojno v smislu 1. odstavka 140. člena Ustave - sploh tak akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, pa je odvisna tudi od tega, kdo toži. V vsakem primeru mora namreč tožnik imeti pravni interes v smislu 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
varstvo volilne pravice - določitev kandidature - lokalne volitve
Določba 96. člena ZLV ureja pravno varstvo volilne pravice v zvezi s postopki kandidiranja. To pravno varstvo je omejeno le na ugotavljanje nepravilnosti v postopku kandidiranja, prav tako pa omejuje krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev takšnega ugovora. Po citirani določbi so to lahko le kandidati oziroma predstavnik kandidature ali liste kandidatov. Po presoji sodišča pa je potrebno določbo 96. člena ZLV glede upravičenega vlagatelja ugovora v smislu navedene določbe razlagati tako, da lahko takšen ugovor v zvezi s postopkom kandidiranja za župana vloži le kandidat, ki je tudi sam kandidiral za župana.
verodostojna listina - določitev kandidature - določanje kandidatnih list - verodostojnost - lokalne volitve
Pri določanju kandidatov za člane sveta krajevne skupnosti zakon napotuje na uporabo 51. člena ZLV, ki določa, da politična stranka določi kandidate po postopku določenem z njenimi pravili. Glede sodelovanja članov stranke pri določanju kandidatov pa se ne uporablja pogoj iz 51. člena, temveč pogoj iz četrtega odstavka 109. člena, torej da morajo pri določanju kandidatov sodelovati najmanj 3 člani stranke, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti. Po presoji sodišča je v volilnih postopkih praviloma potrebno izkazati pravno relevantna dejstva z listinami v originalu, vsekakor pa ne sme obstajati dvom v verodostojnost predloženih listin. Zaradi razlike med originalom in fotokopijo predloženega dokumenta ni mogoče upoštevati kot verodostojnega.
ZDen člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZV-1 člen 21, 22, 10, 11, 15, 22, 11, 15, 21, 10.
vrnitev v naravi - ribnik kot naravno javno dobro - denacionalizacija
Obravnavana parcela, ki je v naravi ribnik, ima status naravnega javnega dobra po samem zakonu. Vodno zemljišče je lahko v lasti osebe javnega ali zasebnega prava. Če je v lasti države, je izven pravnega prometa, če pa je v lasti drugih oseb, ima država predkupno pravico. Omejitev lastninske pravice z določitvijo predkupne pravice države ne pomeni prepovedi pravnega prometa v smislu 3. točke 1. odstavka 19. člena ZDen.
ZVDZ člen 56, 56. ZLV člen 109, 51, 74, 97, 109, 51, 74, 97.
verodostojna listina - določitev kandidature - določanje kandidatne liste - verodostojnost - lokalne volitve
OVK je na podlagi originalne liste prisotnosti na volilni konvenciji stranke utemeljeno ugotovila, da na njej niso sodelovali vsaj trije člani stranke iz krajevne skupnosti. Po 4. odstavku 109. člena v povezavi z 51. členom ZLV morajo pri določanju kandidatov sodelovati najmanj 3 člani stranke, ki imajo volilno pravico v krajevni skupnosti. OVK je zato utemeljeno ugotovila, da niso izpolnjeni zakonski pogoji določanja kandidatov po določbah 109. člena ZLV.
Pri določanju kandidatov za člane sveta krajevne skupnosti smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, morajo pa sodelovati najmanj trije člani stranke, ki imajo volilno pravico v krajevni skupnosti.
CZ člen 161, 161/2, 154, 154/1, 154/4, 4, 151, 151/1.
naknadni obračun carinskega dolga - nezakonito ravnanje s carinskim blagom - sprostitev blaga v prost promet - carina
Z ugotovitvijo tožene stranke, da je tožnik carinsko blago nezakonito vnesel na območje Republike Slovenije, se strinja tudi sodišče, saj je bilo ugotovljeno, da blago po navedenih fakturah ni bilo predloženo v postopek sprostitve v prost promet pri slovenskih carinskih organih in da zanj ni bil obračunan carinski dolg oziroma ni bil izveden drug carinski postopek. Zmotno je stališče tožnika, da bi moral biti za to, da se carinskemu dolžniku naloži v plačilo carinski dolg po tč. a. 1. odstavka 154. člena CZ, voden prekrškovni ali kazenski postopek kot neke vrste predhodno vprašanje,
CZ člen 122. ZDDV člen 31, 31/1. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 59.
oprostitev plačila DDV - dokazilo o izvozu blaga v tranzitnem postopku - DDV
V zadevi je sporno, ali je tožnik dokazal izvozno dobavo v smislu 1. odstavka 31. člena ZDDV (po katerem je plačila DDV oproščeno blago, ki ga iz Slovenije izvozi prodajalec oz. blago, ki ga za njegov račun izvozi druga oseba) in 2. odstavku 59. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. Po mnenju sodišča je treba razlago izvoza blaga, ki je pogoj za oprostitev plačila DDV po 1. odstavku 31. člena ZDDV iskati v okviru carinskih predpisov, in sicer CZ in podzakonskih predpisov, predvsem Uredbe o izvajanju Carinskega zakona. V obravnavanem primeru ni sporno, da je šlo za tranzitni carinski postopek za carinsko blago, zato je treba glede načina izvedbe in konca tranzitnega postopka upoštevati določbe 122. člena CZ in 446. do 492. člena UICZ.
ZVDZ člen 56, 56. ZLV člen 74, 97, 109, 4, 68a, 70a, 74, 97, 109, 4, 68a, 70a.
zastopanost obeh spolov - liste kandidatov - določitev kandidature - določanje kandidatnih list - lokalne volitve
V obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj, po katerem mora najmanj vsak tretji kandidat na listi biti razporejen po spolu, saj so bili na sporni listi potem, ko je bila zavrnjena kandidatura ene od ženskih kandidatk, na mestih od četrtega do šestega zaporedoma navedeni trije moški, poleg tega na predloženi listi kandidatov ni bilo zastopanih najmanj 20 % žensk, saj je bila ženska le ena od šestih na listi. Samo spraševanje po telefonu in potem domnevno zavrnilni odgovor OVK glede možnosti dopolnjevanja že vloženih kandidatur za uspeh tega pritožbenega ugovora ne zadostuje. Predmeten pritožbeni ugovor bi lahko bil relevanten le v primeru, če bi pritožnik trdil in dokazal, da je poskušal še pred iztekom roka za vlaganje kandidatur vložiti spremenjeno oz. dopolnjeno listo kandidatur, pa mu je OVK to zavrnila.
URS člen 43, 43. ZLV člen 70a, 70a, 70a. ZUP člen 4, 7, 4, 7.
volitve v občinski svet - zastopanost kandidatov po spolu - lokalne volitve
Določba 70.a člena ZLV, delno modificirana s prehodno določbo 4. člena ZLV-E, je v sistemu lokalnih volitev novost. Ostale določbe ZLV, ki so relevantne za odločanje o zakonitosti kandidatur, glede vprašanja, kako presojati liste kandidatov, ki so le delno neskladne z navedenima normama, niso bile novelirane. Po mnenju sodišča je treba glede vprašanj, ki se v zvezi s tem pojavljajo, uporabiti določbo 4. člena ZUP, po katerem se v drugih javnopravnih zadevah, ki niso upravne stvari, za vprašanja postopka, ki niso urejena s področnim zakonom, smiselno uporabljajo pravila upravnega postopka. Med ta pravila sodijo tudi temeljna načela ZUP, eno od njih pa je načelo varstva pravic strank in javnih koristi. Po določbi 7. člena ZUP morajo organi pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank nasproti njim uporabiti tiste s predpisi določene ukrepe, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. To pravilo postopka je po mnenju sodišča treba uporabiti, ne glede na določbe ZLV, za primere kot je obravnavani, iz razloga, ker gre za varstvo volilne pravice kot temeljne politične človekove pravice, garantirane z ustavo (43. člen Ustave RS).
sofinanciranje investicije iz evropskega sklada - pomanjkljivi razlogi za odločitev - obrazložitev odločbe - javni razpis
Merila za izbor so natančno opredeljena že v javnem razpisu, to pa je razvidno tudi iz obrazca ocenjevalnega lista, kjer so kriteriji po posameznih merilih razdelani po posameznih rubrikah. Vendar pa iz prvostopnega sklepa niti iz odločbe tožene stranke ni razvidno, kakšne ocene je tožnik prejel po posameznih kriterijih v sklopu predvidenih merilih. Po povedanem sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti. Zato tudi ne more presoditi, ali so tožnikovi očitki utemeljeni, saj ne more preizkusiti, kateri kriteriji so bili konkretno upoštevani in v kakšni višini (ocena po posameznih kriterijih) v okviru razpisanih meril za obravnavani projekt.