ZDen člen 3, 4. Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (1972) člen 18, 18/2.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - odvzem z oblastnim aktom - ponudba imetnika pravice uporabe
Odločba je bila po določbi 2. odstavka 18. člena Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem izdana na zahtevo imetnikov in je ob upoštevanju zakonske ureditve dejansko predstavljala le sprejem ponudbe za prevzem zemljišča, ki je občina niti ni smela odkloniti, zato je ni mogoče šteti za prisilni akt podržavljenja, kakršne ima kot podlago za denacionalizacijo v mislih ZDen.
Sporno med strankama je, ali je organ dolžan odločiti tudi o povračilu stroškov, ki so tožnici nastali v zvezi z zahtevo za obnovo postopka. V obravnavanem primeru je vlagateljica vložila vlogo, ki jo je prvostopni organ poslal v odgovor tožeči stranki in s tem uvedel postopek. Čim pa je tako, je potrebno odločiti tudi o zahtevi tožnice za povračilo stroškov, ki jo je vložila skupaj z odgovorom na zahtevo vlagateljice. Tožena stranka zato nima prav, ko v izpodbijani odločbi navaja, da postopek ni bil uveden, ker je bila kasneje vloga zavržena.
čas podržavljenja - vrednotenje zemljišča - denacionalizacija
Kot čas podržavljenja je šteti datum izdaje odločbe in ne datum sprejema zakona oziroma odloka AVNOJ. Nepremičnine se vrednotijo po stanju v času podržavljenja in ne sprejema zakona.
Z razlastitvijo, ki je bila sicer res tudi po tedaj veljavnem zakonu možna le za potrebe gradnje, se ni spremenila namembnost zemljišča iz kmetijskega v stavbno. Enako velja tudi za odločbo, izdano na tej podlagi, saj je bila ugotovitev splošnega interesa (za namen gradnje) ter navedba objekta ali del, za katere se nepremičnina razlasti, v 29. členu Zakona o razlastitvi predpisana kot obvezni sestavni del odločbe o razlastitvi. Ob ugotovitvi, da dana odškodnina (bistveno) presega vrednost podržavljenih nepremičnin, tudi po presoji sodišča podlaga za denacionalizacijo ni podana.
Namen denacionalizacije je nedvomno, da se popravijo krivice iz povojnega obdobja, vendar se po ZDen vrača le podržavljeno premoženje nekdanjih lastnikov, kar pomeni, da je na strani vlagateljev zahteve trditveno in dokazno breme tudi o obsegu premoženja, ki je bilo upravičenki podržavljeno. Obseg podržavljenega premoženja je razviden iz listine o podržavljenju oz. iz aktov, ki so podržavljenju sledili. Po mnenju sodišča je cenilec dolžan pri oceni podržavljenih premičnin upoštevati verodostojne listine, sestavljene ob odvzemu premoženja, in rekonstrukcija obsega premičnih stvari, ki naj bi se nahajale v prostorih, kolikor niso izkazane z drugimi dopustnimi dokazili (kamor sodi tudi dokaz zaslišanjem prič po ZUP/86), ne more biti podlaga za vrednotenje premičnin in posledično višino odškodnine.
Sodišče se strinja z razlogovanjem tožene stranke, ko ob sklicevanju na ustavno odločbo opr. št. U-I-130/01 razume 44. člen ZDen tako, da je potrebno kot akt podržavljenja zemljišča osebam, ki jim je bilo podržavljeno premoženje šele kasneje odvzeto iz posesti, šteti akt o dejanskem odvzemu zemljišča iz posesti.
zavezanec za izročitev nepremičnine - denacionalizacija
Po presoji sodišča ravnanje Občine A, ki je sporne nepremičnine lastninila po prehodni določbi 64. člena Zakona o športu, pri presoji ugotovitve, kdo je zavezanec za vrnitev stvari v denacionalizacijskem postopku, nima vpliva. Po določbi 1. odstavka 51. člena ZDen je zavezanec za vrnitev stvari pravna oseba, v katere premoženju so stvari, ki se po tem zakonu vrnejo upravičencem.
Upravičencu do denacionalizacije, ki je podržavljeno premoženje pridobil nazaj na podlagi kupoprodajne pogodbe, torej odplačno, pripada odškodnina po splošnih odškodninskih predpisih, to je valorizirana kupnina.
povrnitev vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij - denacionalizacija
Iz določb ZDen ne izhajajo nikakršne zahteve glede pravnega položaja upravičenca do povrnitve vlaganj v času, ko so bila vlaganja opravljena. Izrecno je predpisana samo časovna omejitev (do 7. 12. 1991), v ostalem pa je, tako po določbah 25. kot 60. člena ZDen pomembno samo, da gre za najemnika - fizično osebo, ki je v nepremičnino vlagala in da se je z vlaganjem vrednost nepremičnine povečala. Posledično to pomeni, da je po določbah ZDen mogoče izvzeti samo tiste primere, pri katerih ima neustrezen status ali pomanjkanje soglasij za posledico lahko tudi (prisilno) odstranitev narejenega in s tem vpliv na vrednost nepremičnine oziroma povečano vrednost, ki se tudi pri vlaganjih oziroma povrnitvi njihove vrednosti fizičnim osebam nedvomno zahteva.
Upravičenec je upravičen le do čiste vrednosti podjetja ob podržavljenju, kot to izhaja iz določbe 2. odstavka 37. člena ZDen. V tem primeru se torej ne morejo uporabljati določbe ZDen, ki se nanašajo na bistveno povečanje oziroma bistveno zmanjšanje vrednosti podržavljenega premoženja (25., 26. in 36. člen). Vrednotenje premoženja podržavljenega podjetja se ugotavlja na način in po postopku, ki ga določa 5. odstavek 44. člena ZDen
Na drugačno odločitev ne more vplivati ugovor tožnikov, da je sklicevanje upravnih organov na domnevo nelojalnosti v nasprotju z načeli pravne države in da neizkazanost jugoslovanskega državljanstva posledično pomeni nemožnost vračila nacionaliziranega premoženja, kar naj bi bilo v nasprotju z določbo 12. člena PES, ki bi jo bilo treba po 1. 5. 2005 uporabiti pri odločanju. V 12. členu PES je res prepovedano vsakršno razlikovanje oseb glede na državljanstvo. Je pa tudi res, da se ta pogodba nanaša na državljanstvo sedanjih državljanov in na sedanja pravna razmerja. Ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva za potrebe denacionalizacije pa se nanaša na stanje ob podržavljenju (obdobje od leta 1945 do 1963), praviloma se tudi nanaša na mrtve osebe, in na pogoje za pridobitev jugoslovanskega državljanstva po ZDrž, in to le za potrebe denacionalizacije kot posebnega ukrepa v Sloveniji, urejenega po ZDen, pri katerem ne gre za promet premoženja v smislu določb PES.
Potrebno je v vsakem konkretnem primeru posebej ugotavljati, ali določeno ravnanje kaže na verjetnost nedopustnega izogibanja plačilu davkov in prispevkov. Tudi če je bila sporna pogodba veljavno sklenjena, je treba presoditi, kakšen motiv je pogodbenike pri tem vodil. Če so zasledovali zgolj namen, da se tožnik na ta način izogne plačilu (višjih) davkov in prispevkov, takšnemu ravnanju najbrž ne bo mogoče nuditi pravnega varstva.
ZDDPO člen 11. ZUstS člen 43, 44, 43, 44. ZDavP-1 člen 406, 406, 406.
davčno priznani odhodki - neverodostojna knjigovodska listina - računovodska predpostavka strogega upoštevanja poslovnih dogodkov - davek od dobička pravnih oseb
Ob ugotovljenem dejanskem stanju po presoji sodišča odgovor na vprašanje, ali je bila tožeči stranki davčna osnova za leto 1996 povečana z davčno odločbo ali pa navedenih odhodkov tožeča stranka v davčni obračun ni vključila ob upoštevanju stališča davčnega organa, ne more vplivati na višino davčne osnove za leto 1997, ki je predmet tega spora. Račun, iz katerega poslovni dogodek ni razviden, ne predstavlja verodostojne knjigovodske listine in podlage za knjiženje po določbah SRS 21. Verodostojnost listin se v davčnem postopku presoja z upoštevanjem določb SRS, saj le tiste listine, ki so verodostojne po določbah SRS lahko predstavljajo podlago za knjiženje in podlago za davčno priznanje odhodkov. Dejstvo, da je bilo revizijsko poročilo izdano (šele) 23. 6. 1997, ne utemeljuje knjiženje popravka vrednosti finančnih naložb v nasprotju s temeljno računovodsko predpostavko strogega upoštevanja nastanka poslovnega dogodka v letu 1997.
družbenik izbrisane družbe - gmotni položaj družbenika - prisilna izterjava
Po določbi 394. člena ZGD družbeniki za obveznosti izbrisane družbe odgovarjajo solidarno. To pa pomeni, da lahko upnik uveljavlja plačilo svojih terjatev od kateregakoli družbenika vse dotlej, dokler njegova terjatev ni v celoti poplačana.
ZPVAS člen 9, 9/2, 9/3, 9, 9/2, 9/3. ZUP člen 42, 129, 42, 129.
vrnitev premoženja agrarne skupnosti - denacionalizacija
Vračilo podržavljenega premoženja so lahko zahtevali člani tistih agrarnih skupnosti, ki so bile izpostavljene in organizirane po določbah ZPVAS do dne 30. 6. 2001, to je do dne, do katerega je bilo možno vložiti zahtevo za vrnitev premoženja agrarne skupnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbene inšpekcije - pravni interes za tožbo
Odločitev sodišča ne bi mogla spremeniti dejstva, da je bil sklep upravnega organa odpravljen in zadeva vrnjena upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek, v ponovnem postopku pa je bil ponovno izdan sklep o dovolitvi izvršbe. Tožeča stranka ima zoper novo izdan sklep o dovolitvi izvršbe pravno sredstvo, ki ga je po lastnem zatrjevanju tudi izkoristila, pravno sredstvo pa bo imela tudi zoper odločbo izdano o njeni pritožbi. Glede na navedeno sodišče meni, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo.
Tožeča stranka nima prav, ko meni, da je posredovana lokacijska dokumentacija, brez pridobljenih soglasij in projektnih pogojev glede dostopne poti, zadostna. Niso bili izpolnjeni pogoji, zahtevani v podzakonskih predpisih, sicer pa tudi zgolj dejstvo, da je na določenem območju možno urediti dostopno pot, še ne pomeni, da bo ta dostopna pot tudi dejansko urejena.
subsidiarna zaščita - zdravstveno stanje - preganjanje - kriteriji za oceno stanja v izvorni državi - notranja razselitev - azil
Sodišče ni izhajalo iz opredelitve preganjanja, po katerem mora iti za "nenehno trpinčenje", ker takšna interpretacija ZAzil ni skladna z 18. členom Ustave, 3. členom MKVČP in tudi ne z opredelitvijo mučenja iz 1. člena MKPM, ki se lahko smiselno uporablja tudi v azilnem pravu. Tudi če nek mentalni, duševni ali fizični hendikep prosilca za azil v ničemer ni povezan s preganjanjem v izvorni državi, ni mogoče izključiti, da bi z vrnitvijo take osebe v izvorno državo prišlo do nečloveškega ravnanja. Tudi zdravstveni razlogi namreč lahko v primeru vrnitve v izvorno državo pomenijo resno škodo v smislu 3. odstavka 1. člena ZAzil.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev - vložitev po neupravičeni osebi
Dejstvo, da je pravočasno zahtevo za denacionalizacijo vložila oseba, ki v razmerju do podržavljenega premoženja nima položaja upravičenca do denacionalizacije oziroma ki po zakonu ne velja za upravičenčevega pravnega naslednika (15. člen ZDen), ne varuje roka drugim upravičenčevim pravnim naslednikom v smislu določbe 2. odstavka 64. člena ZDen.