določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - stečajni upravitelj kot stranka v postopku
Pri odločanju o odškodninski odgovornosti stečajnega upravitelja se ni mogoče izogniti razmerju med njim in stečajnim senatom (zlasti v zvezi z navodili in kontrolo stečajnega senata oziroma njegovega predsednika). Navedeno razmerje je zato dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sorodstvo med bivšim sodnikom pristojnega sodišča in stranko v postopku
Sorodstvena vez med sodnikom in stranko postopka pride v poštev kot razlog za delegacijo pristojnosti le pri manjših sodiščih.
ZPP člen 25, 25/2, 169, 169.ZBPP člen 2, 2/1, 3, 3/1, 3/2, 3/4, 26, 26/5-1, 31.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost za odločanje o oprostitvi plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč
Določbe ZBPP niso derogirale določb drugih predpisov, ki morebiti tudi urejajo položaje, ki jih ZBPP opredeljuje kot brezplačno pravno pomoč. Tak predpis je tudi ZPP. V takšnem primeru je od stranke odvisno, na kateri predpis bo oprla svoj predlog oziroma prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Po tem predpisu se presoja tudi krajevna pristojnost za odločanje o takšni vlogi.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna imetnika motornega vozila - trčenje vozila v pešca na cestišču - vinjenost pešca - oprostitev odgovornosti - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Nesrečo je povzročil tožnik, ki je bil zaradi hude vinjenosti (1.12 g/kg alkohola v krvi) malomaren in se je nahajal na voznem pasu, kjer ne sme biti ne pešcev, ne počasnih vozil. Ko pa sta sodišči presojali odgovornost voznika osebnega avtomobila, sta sodišči pravilno šteli, da gre za objektivno odgovornost po 173. členu ZOR, saj je bila škoda povzročena z nevarno stvarjo. Pri tem sta presojali možnost oprostitve odgovornosti po tretjem odstavku 177. člena ZOR, ki določa, da je imetnik stvari deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje se revizijsko sodišče strinja z oceno, da je tožnik vsaj 80% kriv za to, da ga je voznik z vozilom oplazil in poškodoval in mora v tem obsegu sam nositi posledice.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o odmeri krivdno povzročenih stroškov
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep, s katero je sodišče zagovornici naložilo v plačilo stroške preložitve glavne obravnave, ni dovoljena.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - delo skladiščnika - kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - nevarna dejavnost kot pravni standard
Delo s povečano nevarnostjo je pravni standard, ki mora po ustaljenih kriterijih sodne prakse vsebovati elemente, ki predstavljajo povečano nevarnost za nastanek škode. Kriterij za presojo takih elementov je splošno življenjsko izkustvo v povezavi z delovnim izkustvom in uveljavljenimi kriteriji za varno delo.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Ni mogoče pritrditi reviziji, da je tožnikova škoda tako velikega obsega, da bi terjala še posebno individualizacijo pri odmeri odškodnine. Sodišče druge stopnje pa je pravilno presodilo, da so duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti po obsegu primerljive s tistimi škodami, ki jih sodna praksa uvršča med škode zmernega obsega. Temu ustrezno je ravnalo, ko je zmanjšalo na prvi stopnji odmerjeno odškodnino iz tega naslova.
ZTRL člen 20, 20/1, 33.ZPP člen 2, 374, 374/2, 377.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni posel - ustni dogovor - skupna gradnja - pridobitni način
Na podlagi pravnega posla se po določilu 33. člena ZTLR pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen, v zakonu določen način. Ker tožnik ni vpisan v zemljiški knjigi in torej ni stvarnopravni lastnik, je sodišče raziskovalo, če ima kak obligacijskopravni zahtevek, na podlagi katerega bi lahko zahteval vpis v zemljiško knjigo. Toda tožnik nima ustrezne pisne pogodbe z zahtevano klavzulo. Zatrjeval je le ustni dogovor v letu 1963 in njegovo realizacijo. Sodišči prve in druge stopnje, ki sta po izvedenem dokaznem postopku ocenili dokaze in ugotovili dejansko stanje in razmerje med bratoma, takega dogovora nista ugotovili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS07786
ZOR člen 51, 51/2, 52, 973. ZTLR člen 69.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - ničnost - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - prodaja nepremičnine - povrnitev premoženjske škode - prepoved legis commissoriae - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - obročno odplačilo kupnine - prenos lastninske pravice - izigravanje legis commissoriae s pravno operacijo "prodam in (za višjo ceno kupim nazaj)"- fiduciarni posli - prekoračitev pooblastil pri podpisu pogodbe
Za kombinacijo prodajne pogodbe in povratne prodajne pogodbe je značilno, da omogoča tak ekonomski rezultat, ki je enak legis commissoriae. Pravna operacija prodajne pogodbe in povratne prodajne pogodbe je zato lahko veljavna le, če ne izigrava (namena) prepovedi iz 69. člena ZTLR in 973. člena ZOR. To pa je le takrat, ko vsebuje določbe, ki varujejo cilje prepovedi legis commissoriae: obvarovati dolžnika pred zlorabo, ko bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Toženka ni ne med postopkom na prvi in drugi stopnji, ne ob vložitvi revizije zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti ni predložila dokaza o tem. To pomeni, da je vložil revizijo nekdo, ki te pravice po določbah zakona nima.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22401
Protokol št. VII h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4, 4/1.KZ člen 124, 124/2-1.ZKP člen 333, 333/7, 420, 420/2.
veljavnost kazenskega zakona - posebni pogoji za pregon - ponovno sojenje o isti stvari - glavna obravnava - izvajanje dokazov - zaslišanje prič - branje zapisnikov o zaslišanju prič po odločbi senata - izvedenstvo - branje izvedenskega mnenja strokovnega zavoda - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Določbe KZ, ki izjemoma dopuščajo ponovno sojenje kljub pravnomočni sodbi tujega sodišča za isto kaznivo dejanje, ne nasprotujejo ne Ustavi RS ne zavezujočemu mednarodnemu pravu.
Ker so se priče zaradi časovne odmaknjenosti sklicevale na izpovedbe, dane v kazenskem postopku pred tujim sodiščem, in so jih potrdile kot avtentične in resnične, sodišče z branjem prevodov njihovih izpovedb zaradi osvežitve spomina ni kršilo določb postopka.
Priče so bile zaslišane pred tujim sodiščem po povsem enakih pravilih za izvedbo zaslišanja kot pred sodišči v Sloveniji (pouk o dolžnosti resnične izpovedbe, o sankcijah za krivo izpovedbo, o pravici do zavrnitve odgovora na posamezna vprašanja, nihče pa ni bil odvezan ali oproščen dolžnosti pričanja). Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno prebralo zapisnike o njihovem zaslišanju, saj vabljene priče niso prišle na glavno obravnavo ali jim vabila ni bilo mogoče vročiti.
Če je za izdelavo izvedenskega mnenja odrejen medicinski center, ki to delo zaupa svojemu patologu, ima sodišče v skladu s 7. odstavkom 333. člena ZKP diskrecijsko pravico, da ne zasliši izvedenca neposredno, če ni pričakovati popolnejšega pojasnila, ampak prebere njegov pisni izvid in mnenje. Uporaba diskrecijske pravice pri izbiri ene od več zakonitih oblik izvajanja dokaza pa ne pomeni kršitve zakona.
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče napadati odločbe o kazni glede njene primernosti.
Potem ko je bila revizija predložena Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, je Republika Slovenija umaknila revizijo. Glede na to, da sodišče o vloženem izrednem pravnem sredstvu še ni izdalo odločbe (drugi odstavek 334. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), je ugotovilo dovoljeno razpolaganje nasprotne predlagateljice in o reviziji ne bo odločalo.
zastaranje - kdaj začne zastaranje teči - nastop zastaranja - splošni zastaralni rok - zadržanje zastaranja
Razlogi za zadržanje teka zastaranja so določeni v 381. in naslednji členih ZOR. Če se tožeča stranka morda sklicuje na 1. točko 381. člena ZOR, ki določa, da zastaranje ne teče med zakoncema, tako sklicevanje ni utemeljeno. Pravdni stranki namreč v spornem časovnem obdobju to nista bili.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve
Ker je obsojenec prejel pravnomočen sklep o odreditvi pripora 12.3.2004, se je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (3. odstavek 421. člena ZKP) iztekel s pretekom 22.3.2004, zato se po tem roku vložena zahteva kot prepozna zavrže.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti
To, da je tožnik odvetnik s sedežem v X., toženka pa zaposlena na Okrajnem sodišču v X., ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Za sojenje v tej zadevi je namreč pristojno Okrožno sodišče v Celju, ne pa Okrajno sodišče v X., kjer je zaposlena toženka in na območju katerega ima tožnik sedež.