ZUP člen 265, 260, 260/1, 263, 265, 260, 260/1, 263.
obnova postopka
V postopku o uvedbi obnove postopka se okoliščine, ki se nanašajo na obnovitveni razlog - zapisnik inšpekcijskega pregleda pri zasebnem delodajalcu AAA s.p. ne presojajo. Predmet presoje v tem postopku je ugotovitev ali bi te okoliščine, če bi bile znane in uporabljene v postopku odmere dohodnine, lahko pripeljale do drugačne odločbe.
ZDen člen 14. Codex iuris canonici kanon 122. ZUS člen 18, 18/2. ZDPra člen 7, 17, 18, 20.
denacionalizacija - državni pravobranilec kot tožnik v upravnem sporu - cerkveni red kot denacionalizacijski upravičenec
Kateri državni pravobranilec ima v upravnem sporu aktivno tožbeno legitimacijo (ko državni pravobranilec kot tožnik sproži upravni spor), ZDPra in ZUS ne določata. Po upravnosodni praksi to funkcijo opravlja državno pravobranilstvo na sedežu, kar je po mnenju sodišča skladno z intencijo zakona, da zunanji oddelki opravljajo nalogo zastopanja, druge funkcije pa sedež organa, in tudi zmanjšuje možnost konfliktnosti funkcije zastopanja in funkcije varovanja javnega interesa. V skladu s to prakso bi torej tožbo moral vložiti državni pravobranilec na sedežu. V obravnavanem primeru je kot denacionalizacijskega upravičenca treba šteti red, saj ZDen poleg cerkva in verskih skupnosti kot upravičence izrecno določa verske ustanove oziroma rede. Red je v smislu 7. člena Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji civilna pravna oseba, po kanonu 116 Codex iuris canonici (uveljavljenem 27. 11. 1983) pa je javna pravna oseba (javna pravna oseba so skupnost oseb ali stvari, ki jih ustanovi pristojna cerkvena oblast). Pravo katoliške cerkve v smislu njene internacionalnosti ne loči domačih in tujih pravnih oseb. Ker gre torej po 14. členu ZDen pravica do vrnitve premoženja redu, v obravnavanem primeru cistercijanskemu redu, kateremu je pripadala opatija v Reinu, na katero se je glasila odločba zaplembne komisije v Ljutomeru, št. 98 z dne 10. 9. 1945, je treba upoštevati pravila o pravnem nasledstvu oziroma delovanju tega reda na območju Republike Slovenije. V notranjih razmerjih rimskokatoliških institucij se upoštevajo kanoni Codex iuris canonici, če ne nasprotujejo državnemu pravu. Pravno nasledstvo premoženja opatije Stična, kot neposredne vlagateljice denacionalizacijskega zahtevka, po opatiji Rein je zato treba ugotavljati po notranjem cerkvenem pravu. Po vojni nastalo situacijo je po mnenju sodišča treba subsumirati predvsem pod kanon 122, ki ureja situacijo, ko se javna pravna oseba tako razdeli, da se njen del združi z drugo pravno osebo, ali se iz oddeljenega dela ustanovi posebna javna pravna oseba, in se skupno premoženje in premoženjske pravice, ter dolgovi in druga bremena, razdelijo med pravni osebi. Vzpostavljena meja med FLRJ in Republiko Avstrijo je po mnenju sodišča pomenila delitev premoženja cistercijanskega reda, ki je v Sloveniji deloval kot opatija Stična. Zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila aktivno legitimacijo opatije Stična, ki je v imenu cistercijanskega reda vložila zahtevo za denacionalizacijo, in njeno upravičenost do vrnitve podržavljenega premoženja.
Ker je tožena stranka odločbo organa prve stopnje v celoti odpravila in zadevo vrnila v ponovni postopek organu prve stopnje skladno s pravili procesnega zakona, bo tožeča stranka v ponovljenem postopku imela možnost zoper novo prvostopno odločbo vložiti pritožbo in v (ponovljenem) upravnem postopku uveljavljati materialnopravne ugovore, ki jih uveljavlja v tem upravnem sporu. Sodišče pritožbenim enakih tožbenih ugovorov ni presojalo, saj na odločitev v tem upravnem sporu ne morejo vplivati, hkrati pa lahko sodišče s svojimi pravnimi mnenji toženo stranko veže le v primeru, ko ji zadevo zaradi odprave upravnega akta vrne v ponoven postopek (tretji odstavek 60. člena ZUS).
Pri presoji upravičenosti uporabe znižane davčne stopnje po 10. členu ZPD je treba presoditi, ali sredstvo, ki je bilo nabavljeno z znižano davčno stopnjo, dejansko služi zasebniku za opravljanje njegove dejavnosti, torej ali se sredstvo uporablja za namen, ki dopušča njegovo opredelitev kot osnovno sredstvo, to je za opravljanje tožnikove dejavnosti.
ZKZ člen 11, 12, 13, 14, 15, 16. ZGO-1 člen 238, 238/2.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Med upravnim sporom je začel veljati Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljevanju ZGO-1), ki v 1. odstavku 238. člena med drugim določa tudi, da z dnem uveljavitve ZGO-1 prenehajo veljati določbe III. poglavja (odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda) oziroma členi 11., 12., 13., 14., 15. in 16. ter 112. prehodnih določb ZKZ. Drugi odstavek 238. člena ZGO-1 določa, da se postopki za odmero in plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, začeti na podlagi 11., 12., 13. in 14. člena ZKZ, uvedeni pred uveljavitvijo ZGO-1, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo.
Pokopališče je zaradi svoje specifične uporabe, posebna oblika nepremičnine, ki je kljub dejanski okoliščini, da se je trenutno ne uporablja za pokope, zgolj iz tega dejstva ne sme opredeliti kot opuščeno nepremičnino.
ZUP/72 člen 14/3, 15. ZUP/86 člen 114/6. ZUP/2000 člen 324. ZUS člen 26, 34/1-3, 34/1-6.
molk organa - vročitev odločbe - taksna obveznost
Če prvostopenjski upravni organ ni tožniku vročil odločbe zaradi določila 3. odstavka 14. člena ZUT/72 (Uradni list RS – prečiščeno besedilo: št. 18/90, 33/90, 20/91 12/92), potem do izdaje odločbe tožene stranke (tudi vročitve) ni prišlo zaradi ravnanja tožene stranke.
ZZ člen 33, 34, 35, 36, 37. ZUJIPK člen 41. ZUP člen 4, 6/2.
imenovanje direktorja javnega podjetja - diskrecijsko odločanje - smiselna uporaba določb splošnega upravnega postopka
Ker gre po mnenju sodišča pri imenovanju direktorja v javnem zavodu kot osebi javnega prava in kot taki ustanovljeni za opravljanje pravnih nalog glede na navedene elemente javnopravne narave za javnopravno stvar, to po 4. členu ZUP narekuje smiselno uporabo upravnega postopka v postopkih za imenovanje direktorja, in sicer z uporabo tistih procesnih inštitutov tega postopka, ki je za take vrste postopka smotrna. Neobrazložitev sklepa o izbiri z dejanskimi razlogi za odločitev ni onemogočanje vpogleda v celotno razpisno dokumentacijo sta bistveni kršitvi pravil postopka v postopku za imenovanje direktorja javnega zavoda, ker se z njima neizbranim kandidatom onemogoča učinkovito uporabo pravnih sredstev, s tem pa se nedopustno posega v njihovo ustavno pravico do pravnega sredstva.
Z odločbo, št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002, je ustavno sodišče odločalo o skladnosti nekaterih določb ZDen z ustavo, ne pa odpravilo podzakonski predpis, zato tožnik ne more s sklicevanjem na to odločbo zahtevati odpravo pravnomočne odločbe o denacionalizaciji.
Organ je pri ugotavljanju rabe zemljišča in obsega prvenstveno vezan na podatke katastra, ki je o teh podatkih javna evidenca. Stranka pa lahko dokazuje tudi drugače, kot izhaja iz katastra.
Če je dopustno začeti postopek obnove zoper pravnomočno odločbo, izdano v denacionalizacijskem postopku iz razloga nepravilno izdane pozitivne ugotovitvene odločbe o državljanstvu po 23. členu ZDen-B, je denacionalizacijski organ upravičen in dolžan predlagati obnovo postopka ugotavljanja državljanstva. Če ne gre za takšno situacijo in zoper pravnomočno odločbo o državljanstvu ni vloženo nobeno izredno pravno sredstvo, denacionalizacijski organ nima podlage od pristojnega organa ponovno zahtevati ugotavljanja državljanstva.
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe s katero je bil ugovor v postopku izvrševanja mandatne kazni zavržen, se ne more uveljavljati ugovor o pravilnosti zavrženja drugega ugovora kot nedovoljenega.
Upoštevaje določbe 2. in 3. odstavka 14. člena ZSam, ki kot podlago za ugotavljanje novih zavezancev oziroma za ugotavljanje kasnejše izgube lastnosti zavezanca za samoprispevek določata podatke o fizičnih osebah z dohodki, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu pred letom, v katerem ugotavlja nove zavezance, je tudi z "dohodki, ki so obdavčljivi po zakonu o dohodnini" po določbi prvega odstavka 14. člena v zvezi z 9. členom ZSam razumeti le dohodke, ki so bili z dohodnino tudi dejansko obdavčeni.
ZSam člen 9, 14. Odlok o uvedbi o uvedbi samoprispevka za izgradnjo in rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture v naselju Bevke - Občina Vrhnika člen 6.
samoprispevki
Glede na določbe ZSam in določbe Odloka sodišče nima pomislekov, da je tožnica zavezanka za plačilo samoprispevka za izgradnjo in rekonstrukcijo javne infrastrukture v naselju Bevke - Občina Vrhnika. Po mnenju sodišča so tožbene navedbe neutemeljene, saj med strankama ni sporno, da je tožnica lastnica (sicer majhnega dela) stavbnega zemljišča, vendar pa tudi po presoji sodišča velikost stavbnega zemljišča ne more vplivati na določitev zavezanca za samoprispevek za izgradnjo ali rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture.
Po presoji sodišča odločba, ki jo kot novo dejstvo oziroma nov dokaz prilaga tožeča stranka predlogu za obnovo postopka, ne bi pripeljala do drugačne odločitve, kot jo je sprejela tožena stranka z odločbo z dne 24. 5. 2002, saj dejstvo, ki ga izpričuje, v tem postopku ni pravno pomembno. Ker tožeča stranka v tem postopku ni stranka, bi lahko tožena stranka njeno zahtevo za obnovo postopka zavrgla, vendar tega ni storila, temveč je zahtevo za obnovo presojala po vsebini. Po mnenju sodišča s tem tožena stranka ni kršila določila ZUP, saj je storila več, kot ji zakon v takih primerih nalaga. Tožena stranka postopa po 273. členu po uradni dolžnosti, če oceni, da so vsi pogoji, ki jih ta člen zahteva, izpolnjeni. Postopek po navedenem členu pa ni v diskreciji stranke, torej tožnik nima zakonske podlage, da bi izdajo odločbe na podlagi 273. člena ZUP zahteval od tožene stranke, zato tudi tožena stranka ni dolžna na zahtevo tožnika o taki zahtevi odločiti.
prisilna izterjava denarne kazni - potrdilo o izvršljivosti - prisilna izterjava denarne kazni za prekršek
Iz navedenega potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti po mnenju sodišča izhaja nelogičnost, in sicer da naj bi odločba Sodnika za prekrške postala izvršljiva dne 26. 5. 1999, kar je eno leto pred tem, ko je postala pravnomočna (dne 11. 5. 2000), kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 252. člena Zakona o prekrških, ki določa, da odločba o prekršku postane izvršljiva šele, ko postane pravnomočna in ni drugih ovir za njeno izvršitev. Po presoji sodišča predmetno potrdilo, ki je odtisnjeno na odločbi sodnika za prekrške, zaradi nelogičnosti, ki iz njega izhaja, ne potrjuje njene izvršljivosti, kar smiselno pomeni, da odločba sodnika za prekrške nima potrdila o pravnomočnosti.
Iz določbe 231.a člena ZDavP izhaja, da je prepoved odpisa, obročnega odplačevanja in odložitve plačila davka od prometa proizvodov in storitev ter posebnih prometnih davkov veljala le do uveljavitve Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98, dalje: ZDDV), ki pa tega vprašanja ne ureja, saj take določbe nima, zato se po presoji sodišča z dnem uveljavitve ZDDV (glede na določbo 80. člena je začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, to je dne 7. januarja 1999) za odločanje o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačevanju davčnega dolga, uporabljajo splošne določbe ZDavP (89. - 93. člen), ki urejajo to področje za vse vrste davčnih obveznosti.
ZDDPO člen 15. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 26. Slovenski računovodski standardi standard 13.
davek od dohodka iz dejavnosti - amortizacija
Amortizacije v višini, ki presega višino amortizacije, obračunane po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, davčno ni mogoče priznati.