Pri denacionalizaciji nepremičnin odvzetih na podlagi odločbe po ZNNZ in odločb o odvzemu iz posesti, je šteti za upravičenca do denacionalizacije osebo na katero se glasi odločba o odvzemu iz posesti.
ZDru člen 1, 11, 1, 11. ZUS člen 60, 60/1-4, 60, 60/1-4.
vpis v register društev
Zakon o društvih določa kot ustanovitelja društva fizične osebe (1. člen ZDru), v zvezo društev pa se lahko združujejo le društva (11. člen ZDru). Sodišče določbe statuta zveze, ki določa da lahko zveza društev neposredno včlanjuje člane v društva, ocenjuje kot nasprotne navedenim določbam ZDru. Ker je tožena stranka potrdila prvostopno odločitev, da se sprememba vpiše v register društev, je napačno uporabila materialno pravo.
Odločba o tujem državljanstvu (ob nespornem obstoju slovenskega državljanstva) ni obvezna sestavina zahteve za denacionalizacijo po 62. členu ZDen, zato organ ni bil upravičen zahtevo, ker stranka te odločbe ni predložila, zavreči.
Za »obvezno« članstvo v kmetijsko-gozdarski zbornici ne zadostuje zgolj določena višina katastrskega dohodka, temveč mora obstajati še dodaten pogoj, da lastnik, zakupnik, uživalec, imetnik pravice uporabe za svoj račun opravlja kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost.
ZUN člen 53, 53. ZUP člen 153, 260, 270, 153, 260, 270.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka
Obnove postopka, ki se je končal z izdajo lokacijskega dovoljenja, ni mogoče prekiniti (153. člen ZUP) iz razloga, ker je tožnik pri Okrajnem sodišču v A vložil predlog za določitev nujne poti, saj navedena okoliščina ne more vplivati na odločitev v obnovljenem postopku. Investitor je dolžan že k vlogi za izdajo lokacijskega dovoljenja predložiti dokazilo, da ima pravico graditi na določenem zemljišču ali posegati v prostor (53. člen ZUN).
Sodišče poudarja, da za izdajo začasne odredbe na navedeni pravni podlagi ne zadošča nastanek vsakršne škode, še zlasti ne, če se nastanek škode le domneva. Za hujše škodljive posledice v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS je po mnenju sodišča šteti le tiste hujše škodljive posledice, katerih nastanek je vsaj verjetno izkazan in jih tudi pozneje ne bi bilo mogoče, kolikor bi seveda nastale, v celoti odpraviti. Tožeča stranka pa česa takega niti ne zatrjuje.
V tem primeru za očitno neutemeljeno prošnjo iz razlogov, ki so navedeni v 1. in 2. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil, ki med drugim določata, da je prošnja za azil očitno neutemeljena, če se postopek zlorablja (1. alinea) kot tudi, če je prosilec za azil prišel izključno iz ekonomskih razlogov (2. alinea). Tožena stranka je odločila na podlagi izjav tožnika ob podaji prošnje za azil po 63.b členu ZAzil in na podlagi virov o situaciji v njegovi matični državi Bolgariji ter ocenila, da je tožnik matično državo zapustil izključno iz ekonomskih razlogov in da je zlorabil azilni postopek z vložitvijo prošnje z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev (5. alinea 36. člena ZAzil).
ZAzil člen 42/2, 42, 42/1, 42/1-2, 42/2, 42, 42/1, 42/1-2.
vrnitev v prejšnje stanje - azil
Pri svoji odločitvi se tožena stranka ni opredelila ali je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen v roku treh dni od dneva, ko je prenehal razlog zaradi katerega se tožnik ni odzval vabilu na zaslišanje. Tako je tožena stranka le ugotovila, da se je tožnik dne 9. 3. 2004 lahko gibal, saj je sam navedel, da je šel iz sobe v ambulanto, ni pa ugotavljala, koliko časa je trajala tožnikova kriza oziroma kdaj je ta kriza prenehala in se pri tem sploh ni opredelila do krize, ki jo tožnik opisuje in ni ugotavljala ali se je tožnik zavedal v času te krize zakaj ga je varnostnik prišel poklicat ter ali se je zavedal posledic, na katere je bil opozorjen, če ne pride na zaslišanje. Prav tako tožena stranka pri tem ni zavzela stališča do izjave tožnika: "da mu možgani zaradi droge niso pravilno delovali". V upravnem spisu pa je tudi tožnikova vloga z dne 9. 3. 2004, ki jo je tožena stranka prejela tega dne ob 11.30 uri kot izhaja iz uradnega zaznamka na sami vlogi. V zvezi s tem pa je potrebno z dodatnim zaslišanjem tožnika razčistiti ali gre za predlog za vrnitev v prejšnje stanje oziroma ugotoviti kakšen namen je imel tožnik s to pisno vlogo.
V upravnih postopkih izdaje lokacijskih in gradbenih dovoljenja se lastnikom nepremičnin, na katere bi lahko predvideni gradbeni poseg vplival, prizna pravica sodelovanja v teh postopkih zaradi varovanja pravic in pravnih koristi, povezanih z njihovimi nepremičninami. Pravna prednica tožnice v tem postopku torej ni varovala strogo osebnih (nededljivih) pravic, temveč pravice in pravne koristi, ki so vezane na njeno nepremičnino in s smrtjo stranke ne prenehajo, temveč preidejo na vsakokratnega lastnika te nepremičnine.
Pravica do odbitka vstopnega davka se neposredno veže na pravico do vračila: če gre za zavezance s sedežem v Sloveniji, izrecno (53. člen ZDDV), če nimajo sedeža v Sloveniji pa za njih ob smiselni uporabi navedenih določb in na podlagi 1. odstavka 54. člena ZDDV velja isto. Vračilo davka se lahko prizna le ob doslednem spoštovanju vseh tam predpisanih pogojev, med drugim tudi tistega, da mora biti vstopni DDV izkazan na računu, ki ga je izdal davčni zavezanec in na katerem so navedeni vsi podatki iz 34. člena ZDDV.
ZT člen 18, 22, 22/1. 22/1-3. ZUP (1986) člen 245, 245/2. Pravilnik o vodenju evidenc o nakupu in prodaji blaga in storitev člen 5, 6, 10a.
nepopoln izrek - prepoved opravljanja trgovinske dejavnosti
Določila 22. člena ZT ni mogoče razlagati tako, da morajo biti pred izdajo začasne odločbe nepravilnosti ugotavljanje s posebnim sklepom inšpekcijskega organa, pač pa morajo biti nepravilnosti navedene v izreku začasne odločbe tako, da trgovec natančno ve, katere nepravilnosti mora opraviti, če hoče doseči odpravo učinka izdane odločbe.
pogojna oprostitev prometnega davka - evidence - proizvodna dejavnost
V obravnavanem primeru je tožnik dajal nepravilne izjave za pogojno davčno oprostitev in s tem kršil 6. in 7. člen ZPD, kar je razvidno iz njegovih poslovnih knjig in iz tega, da evidenc ni vodil po 3. odstavku 55. člena ZPD. Potemtakem je šlo posledično za nenamensko uporabo reprodukcijskega materiala in mu je bil upravičeno, od tako uporabljenih proizvodov, naložen obračun prometnega davka, ki ni bil plačan ob nakupu, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (1. odstavek 11. člena ZPD).
Pogoj za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV je račun, ki mora vsebovati vse podatke iz 34. člena ZDDV. Ker na vseh računih, ki so navedeni v prvostopni odločbi, manjka pravilna označba firme tožeče stranke kot prejemnika računa, in sicer nesporno ni navedenega imena samostojnega podjetnika, računi ne vsebujejo vseh podatkov, ki jih zahteva 3. točka 1. odstavka 34. člena ZDDV. Firma tožeče stranke namreč ni bila označena v skladu z določili 1. odstavka 73. člena ZGD, po katerem sta ime in priimek bistveni in nepogrešljivi sestavini firme podjetnika.
URS člen 8, 14, 15, 15/1, 15/4, 22, 23, 25, 156, 157. MKVCP člen 6. ZUS člen 25, 25/1-2, 28, 28/2, 28/3, 29, 50, 50/2, 59, 59/1, 70, 70/4. ZSolI člen 1, 11, 11/3, 12, 12/1-2, 16, 18, 20, 21.
učinkovitost pravnega sredstva - enako varstvo pravic - glavna obravnava v upravnem sporu
Sodišče meni, da ureditev v 20. in 21. členu ZSolI ni v nasprotju z določilom 25. člena Ustave (ali 22. člena Ustave), razen kolikor v konkretnem primeru inšpektorat ne bi z upravno odločbo odločil o pravici ali pravni koristi udeleženca izobraževanja, kar pa se v predmetni zadevi ni zgodilo. Inšpekcijski organ o zatrjevani kršitvi človekovih pravic v zvezi z učnim procesom in postopki ocenjevanja ni odločal v smislu določila 25. člena Ustave zaradi tega, ker ni imel zakonske obveznosti odločanja bodisi za ugoditev, vsebinsko zavrnitev ali zavrženje ugovora glede varstva človekovih pravic. Če je bil v učnem procesu in postopku ocenjevanja v šolskem letu 1997/98 diskriminiran v smislu določila 14. člena Ustave, potem ima stranka možnost za varstvo te pravice neposredno pred sodiščem splošne pristojnosti. Določilo 14. člena MKVČP se ne uporablja samostojno, ampak vedno samo v povezavi s katero izmed civilnih pravic iz MKVČP. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (sodba v zadevi Fischer v. Avstrija z dne 26. 4. 1995) zaradi posebnih okoliščin, ki jih je Upravno sodišče v konkretnem primeru zgoraj navedlo, sodišču ni treba zaslišati stranke, če za to govorijo takšne posebne okoliščine. Načelo in pravica do javnega sojenja sta v konkretnem primeru po mnenju sodišča v zadostni meri izpolnjena z dejstvom, da je bila na oglasni deski sodišča objavljena napoved seje senata v predmetni zadevi in da je bila opravljena javna razglasitev sodbe neposredno po seji senata.
Ni pravilno stališče tožene stranke, da tuja sodna poravnava ni uporabna v dokazne namene, ker je ni priznalo sodišče Republike Slovenije. Za uporabo tuje sodne poravnave zgolj v dokazne namene ni potrebno izvesti postopka priznanja. Tujo sodno poravnavo je potrebno obravnavati v skladu z 2. odstavkom 177. člena ZUP oziroma kot predloženo listino, ki je lahko dokaz.
Kadar se v postopku odmere davka pojavi vprašanje, ki zadeva ugotavljanje dejstev, od katerih je odvisna pravilna odmera davčne obveznosti, upravni organ nima zakonskega pooblastila za prekinitev postopka, temveč mora izvesti posebni ugotovitveni postopek in glede na ugotovljeno dejansko stanje odločiti o stvari.
davek od dobička pravnih oseb - davčni obračun - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Zakonski rok za vračilo iz drugega odstavka 201. člena ZDavP po presoji sodišča ni, kot zmotno meni tožeča stranka, procesni rok, ki bi toženo stranko zavezoval ne glede na utemeljenost zahteve za vračilo preveč plačanih akontacij, pač pa materialni (plačilni) rok, po preteku katerega zapade v plačilo obveznost davčnega organa do vračila preveč plačanih akontacij, če se v teku inšpekcijskega postopka, v obravnavanem primeru torej v teku postopka o predhodnem vprašanju, izkaže, da je zahteva za vračilo upravičena, to pa je, če je njena podlaga pravilen davčni obračun.
Po določbi 1. odstavka 201. člena ZDavP davčni zavezanec predloži davčnemu organu davčni obračun do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. V tem primeru gre za zakonski (materialni) rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Odmerno odločbo v smislu, kot je določena v 202. členu ZDavP, lahko predstavlja le odločba, izdana po določbi 203. člena ZDavP, in sicer kot posledica in zaključek naknadnega nadzora davčnega obračuna v primerih, ko se v javnem interesu ugotavlja nepravilnosti in s tem premalo plačane davčne obveznosti kot, po presoji sodišča pravilno, navaja tožena stranka. To izhaja tudi iz obrazložitve k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDavP (Poročevalec Državnega zbora RS, št. 68/98) iz katere nedvomno izhaja, da je bila dopolnitev 202. člena, s katero je bilo besedilu tega člena dodano besedilo "oziroma do izdaje odmerne odločbe", predlagana za primere, v katerih se davčnim zavezancem na podlagi naknadnega nadzora, v katerem je ugotovljeno, da je davčni obračun nepravilen, izda odmerna odločba.
URS člen 3a, 3a/3, 25. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 2, 2-e, 3, 3/2, 4, 68, 68/1, 234, 249, 249/2, 254, 254/2, 255. Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 29, 29/1, 58. Dunajska konvencija o pogodbenem pravu člen 31, 31/1. Akti o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji člen 2. Pogodba med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (državami članicami Evropske unije) in Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji s Sklepno listino (Pogodba o pristopu) člen 1, 1/2. ZUS člen 60, 60/1-4, 70, 70/1. ZAzil člen 29, 63b.
azil
Ker so Uredbo 343/2003 pripravili v slovenskem jeziku v institucijah Evropske unije in je dostopna v slovenščini na spletnih straneh Evropske unije (EUR-lex, Celex), je tožena stranka uporabila pravilen in avtentičen pravni vir. Izpolnjen je namreč pogoj iz določila prvega stavka 58. člena Pristopnega akta. Določilo iz drugega stavka 58. člena Pristopnega akta, "da se besedila objavijo v Uradnem listu Evropske unije", pa po mnenju sodišča ni mogoče razlagati tako, da Uredba 343/2003 v Sloveniji velja šele od takrat, ko je ta uredba objavljena v slovenščini v uradnem listu Evropske unije. Določilo 2. odstavka 3. člena Uredbe 343/2003 pomeni, da ima tožena stranka - če so izpolnjeni ustrezni pogoji po Uredbi 343/2003 - prosto izbiro, ali bo pozvala drugo državo, da sprejme prosilca za azil, ali pa bo njegovo prošnjo sama obravnavala. Nima pa več proste izbire potem, ko sprejme prošnjo za azil v obravnavanje.