OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00077521
OZ člen 82, 82/1, 83. SPZ člen 16, 16/1.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - izključitev odškodninske odgovornosti - zavarovalno kritje - obseg zavarovalnega kritja - omejitev zavarovalnega kritja - uporaba določil in razlaga spornih določil - uporaba in razlaga pogodbenih določil - nejasna določila v posebnih primerih - popravilo vozila - nastanek škode
Med pravdnima strankama spor o pomenu povzetega določila Splošnih pogojev v delu, ki govori o "stvari, ki je predmet popravila", še ne pomeni, da je določilo dvoumno in nejasno in bi ga bilo zato treba razlagati skladno s 83. členom OZ. Določilo govori o stvari in ne o njenih sestavinah. Stvar, ki je predmet popravila, je zato ob upoštevanju besedila Splošnih pogojev lahko le stvar z vsemi svojimi sestavnimi deli.
OZ člen 619, 635, 635/1, 636. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZS člen 83a, 83a/6.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - obvestilo o napakah in izguba pravic - odgovornost za stvarne napake - tek rokov - materialni prekluzivni rok - rok za sodno uveljavljanje pravic - posebne okoliščine - COVID-19 - začasno prenehanje teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih
Namen materialnopravnih prekluzivnih rokov je, da jih upravičenec uveljavlja brez nepotrebnega odlašanja. Zaradi tega za njih ne veljajo posebna pravila, kot veljajo za zastaralne roke. Materialni prekluzivni roki niso podaljšljivi, splošna značilnost prekluzivnih rokov pa je, da pravica (materialnopravno upravičenje) preneha, če ni v tem roku (sodno) uveljavljena.
Uveljavitev prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ je torej učinkovala na enak način kot zadržanje zastaranja tudi na materialnopravne prekluzivne roke in je po vsebini pomenila, da tudi ti roki določen čas ne tečejo, njihov tek pa se bo nadaljeval, ko bo zakonska določba prenehala veljati. Zakon je materialnopravne prekluzivne roke izenačil z zastaralnimi roki.
Zakonsko besedilo 3. člena ZZUSUDJZ je identično besedilu v sklepih Vlade RS o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, s katerimi je tožeča stranka utemeljevala pravočasnost vložene tožbe.
Materialni prekluzivni roki v času veljavnosti sklepov Vlade RS niso tekli. Tek roka za sodno uveljavitev pravic je bil zadržan in se je podaljšal za čas trajanja nepremagljive ovire.
URS člen 25. ZPP člen 333, 333/1, 338, 338/1, 343, 343/4.
pritožba - nedovoljena pritožba - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - pogoji za revizijo
Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožnika z dne 19. 3. 2024. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pritožba na podlagi prvega odstavka 333. člena ZPP dovoljena le zoper sodbo, ki jo izda sodišče prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo je dovoljena le revizija, vendar pritožbe tožnika ni mogoče šteti kot izredno pravno sredstvo, ker jo je vložil sam in ne po odvetniku, hkrati pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, ki se zahteva v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - mandatna pogodba - mešana pogodba - odpoved pogodbe - odpovedni rok
Toženka je odpovedala pogodbo s 30 dnevnim odpovednim rokom, kar je dolžna spoštovati. Zato je pogodba, vključno z obveznostjo plačila, ostala v veljavi do poteka odpovednega roka.
dopolnitev tožbe - predlog za izvršbo kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - rok za dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - potrdilo o oddani pošiljki
Tožnica ni predložila nobenega dokazila (npr. potrdila o oddaji pošiljke), da je dopolnitev tožbe res vložila pravočasno, zaradi česar njeni pritožbi ni mogoče ugoditi. Tega ne spremeni dejstvo, da je na isti dan, za katerega trdi, da je poslala dopolnitev tožbe, plačala sodno takso.
Zavrženje tožbe pomeni, da o sporu ni bilo vsebinsko (meritorno) odločeno. Zato bo tožnica lahko ponovno vložila tožbo in ne bo ostala brez sodnega varstva.
ZEPDSV člen 18, 18/1, 18/1-2. ZDR-1 člen 13, 51, 44, 126, 127, 128, 129, 134, 135. OZ člen 15. ZPP člen 8, 212, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
nadurno delo - dokazno breme - višina plače - ustni dogovor o plači
V pritožbi toženka neutemeljeno vztaja, da naj bi tri oziroma štirimesečna "prekinitev stikov in odnosov med strankama” v času med izvrševanjem pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 7. 2018 in sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 10. 2019 vplivala na obstoj ustega dogovora o mesečni plači v višjem znesku od pogodbeno dogovorjenega (1.250,00 EUR neto oziroma 1.789,80 EUR bruto). Vse tri pogodbe o zaposlitvi tožnika pri toženki so bile sklenjene zvezno, torej brez prekinitev, in sicer pogodba o zaposlitvi z dne 20. 9. 2017 za čas od 21. 9. 2017 do 11. 10. 2019, pogodba o zaposlitvi z dne 1. 7. 2018 zaradi povečanega obsega za čas od od 1. 7. 2018 do 11. 10. 2019 in pogodba o zaposltivi z dne 10. 10. 2019 za nedoločen čas od 12. 10. 2019 dalje. Zatrjevana "prekinitev stikov", ki ni imela za posledico tudi prenehanja delovenga razmerja med strankama, ni pravno pomembna in ne more vplivati na obstoj ustnega dogovora o višini plače.
ZTLR člen 54. SPZ člen 217, 218, 219, 219/1. ZPP člen 125a, 157, 286.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - obseg in vsebina stvarne služnosti - izvrševanje služnosti - dobra vera priposestvovalca - terensko vozilo - dovozna pot - sečnja in spravilo gozdnega drevja - stroški postopka
Ni bistveno, kakšna je namenska raba gospodujočega zemljišča (in morebitne bodoče potrebe takega zemljišča), ampak je bistveno, da se je po ugotovitvi sodišča prve stopnje stvarna služnost v priposestvovalni dobi izvrševala (le) zaradi košnje travnika in zaradi sečnje oziroma spravila lesa.
Ni izključeno, da je H. H. po sporni poti vozil tudi z običajnim osebnim vozilom, a tega očitno ni počel na zaznaven način. Tako izvrševanje služnosti ne more pripeljati do priposestvovanja, saj lastniku služeče nepremičnine ne omogoča, da se izvrševanju upre. Izvrševanje služnosti mora biti ne le navzven zaznavno, ampak praviloma redno in se mora izvajati ves čas teka priposestvovalne dobe.
Ugotovljeno stvarno služnost opredeljuje način uporabe (hoja in vožnja), vrsta prevoznih sredstev (motorna kosilnica, terensko (osebno) vozilo in manjši traktor s prikolico ali brez nje), območje izvrševanja (obstoječa dovozna pot, ki je delno asfaltirana, delno utrjena s peskom, delno pa tlakovana in poteka od odcepa s poti na nepremičnini ID znak 0000 91/1 preko severovzhodnega dela parcele 91/5 in vzhodnega dela parcele 91/6, delno ob meji s nepremičnino ID znak 0000 91/4, delno pa tudi po njej) ter namen izvrševanja (košnja in spravilo lesa). S takim opisom je omogočeno tako varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnih zavezancev pred prekomerno obremenitvijo njihovih nepremičnin.
Če gre za služnost, katere izvrševanje ni vezano na trajne objekte (na primer asfaltirano cesto), je treba meje izvrševanja služnosti označiti tako, da ne prihaja do poljubne uporabe služečega zemljišča, ko lastnik gospodujočega zemljišča vozi enkrat tako in drugič drugače in je zato treba prostorske meje opredeliti z navedbo posameznih točk, na katerih pot spremeni smer, prav tako tudi razdaljo med temi točkami (širino poti). V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je služnost vezana na obstoječo dovozno pot, ki je v naravi jasno ločena od preostalega zemljišča tožencev, saj je delno asfaltirana, delno utrjena s peskom in delno tlakovana in so posledično strankam meje izvrševanja služnosti, čeprav širina poti ni natančno opredeljena, znane.
ZGD-1 člen 512, 512/1, 512/2, 513. URS člen 35, 36, 37.
spor med družbeniki - pravica družbenika do informacije in vpogleda - vpogled v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami - pogodba o opravljanju odvetniških storitev - tajnost odvetnikovih podatkov - pravica do zasebnosti
Družbenik ima v okviru svoje pravice do informacij glede zadev povezanih z družbo tudi pravico do vpogleda v pogodbe, ki jih ima družba sklenjene z odvetniki, in podatkov glede plačil odvetnikom. Dejstvo, da med strankama oziroma družbenikoma poteka več sodnih postopkov na to ne vpliva. Ni običajno, da bi se zgolj na podlagi pogodbe o opravljanju odvetniških storitev ali bančnih izpiskov o izplačilih odvetniku, družbenik lahko seznanil z zaupnimi podatki ali vsebinsko korespondenco med odvetnikom in stranko, ki je varovana z odvetniško zaupnostjo. Nasprotna udeleženka pa ni dokazala, da bi bilo v obravnavnem primeru drugače.
soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - sklenitev najemne pogodbe - predlog sodišču za izdajo soglasja - prenizka korist za stečajno maso - ekonomska upravičenost posla - načelo omejevanja tveganj - načelo hitrosti stečajnega postopka - predlog stečajnega upravitelja - umik predloga - vezanost sodišča na predlog - ustavitev postopka
Upravitelj je predlagal izdajo soglasja k najemni pogodbi, ki je sklenjena pod odložnim pogojem, da sodišče izda soglasje in pod razveznim pogojem, če sodišče izdajo soglasja zavrne. Veljavnost in s tem pravni učinki pogodbe so bili torej vezani na izdajo soglasja sodišča.
Ocena o ekonomski upravičenosti najema je stvar upravitelja, ki je dolžan pri sklepanju najemnih pogodb upoštevati tudi načelo omejevanja tveganj in načelo hitrosti postopka. Predlog za izdajo soglasja je procesno dejanje, ki ga je upravičen sodišču podati (le) upravitelj stečajnega postopka. Slednji je tudi edini legitimiran takšen predlog umakniti, če oceni, da se je zaradi spremenjenih okoliščin spremenila ekonomska upravičenost najema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00077525
OZ člen 131, 131/1, 138, 138/3. ZPP člen 8, 286b, 286b/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - podlaga za odgovornost - protipravnost - pravica stranke do izjave - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - dokazno breme tožnika - nevarna situacija - ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo - prekluzija glede procesnih kršitev
Tožnica ni uspela dokazati, da bi ravnanje toženke in njena organizacija dela znotraj doma potekala v nasprotju z dolžnim skrbnim ravnanjem. Stalni nadzor in spremljanje vseh oskrbovancev doma ves čas, tudi tistih, ki so pokretni in se lahko sami premikajo z vozičkom po prostorih in premeščajo na voziček, bi bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča pretirano in neživljenjsko. Tako v odnosu do oskrbovancev, ki jim bi bila vzeta precejšna mera svobode ob stalnem nadzoru, kot nezmožnostjo zagotavljanja takšnega števila strokovnega osebja v domovih starejših občanov.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - objektivni kriterij - subjektivni kriterij - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - skupnost etažnih lastnikov - gospodarski subjekt
Tožeča stranka je skupnost etažnih lastnikov in kot takšna ne sodi med nobenega izmed (gospodarskih) subjektov, navedenih v 481. členu ZPP, zaradi česar niso izpolnjene predpostavke za obstoj gospodarskega spora po subjektivnem kriteriju.
dedna izjava - dedovanje - izpodbijanje sklepa o dedovanju - napotitev dediča na pravdo - neopravljena zapuščinska obravnava - zapuščinska obravnava - nepremično premoženje - dedna pravica zunajzakonskega partnerja
V skladu z 203. členom ZD sodišče ne opravi zapuščinske obravnave, v kolikor pokojni ni zapustil nepremičnega premoženja. V predmetni zadevi je pokojni zapustil nepremično premoženje, dediči pa soglasja, da se zapuščinska obravnava ne opravi niso podali, zato je sodišče prve stopnje bilo dolžno opraviti zapuščinsko obravnavo.
V skladu z 220. členom ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediče tako veže le pravnomočen sklep in tako lahko dediči, v skladu z 205. členom ZD, podajo izjave do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.
URS člen 14, 14/2, 25, 49, 49/2, 74, 74/1. ZDR-1 člen 9, 9/1, 13, 40, 41, 41/2. ZMEPIZ-1 člen 74. ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 14, 18, 18/1, 18/2, 19,.
lastnost zavarovanca - konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - čas prejemanja nadomestila
Ni pravne podlage za priznanje lastnosti zavarovanca za čas prejemanja nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Določba drugega odstavka 6. člena ZPIZ-2 določa, da zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) zavarovalno razmerje opredeljuje kot razmerje med fizično osebo, ki se vključi v obvezno zavarovanje na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zavodom (74. člen ZMEPIZ-1)
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 100/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - evidentiranje prisotnosti - pravočasnost odpovedi - subjektivni rok - seznanitev s kršitvijo - teža kršitve
Za presojo pravočasnosti podaje odpovedi je pomembno, kdaj se delodajalec oziroma pristojna oseba za podajo odpovedi seznani z razlogi za podajo odpovedi, v tem primeru sta bila za to s strani uprave pooblaščena D. D. in C. C., in ne kdaj so službe toženke pričele ugotavljati, ali prihaja do kršitev. Delodajalec namreč ne more zgolj na podlagi suma pričeti postopka izredne odpovedi, ampak mora najprej ugotoviti vse okoliščine, ki bodo pristojni osebi omogočile sprejem odločitve ali gre za tako hudo kršitev, da se bo odločila za podajo izredne odpovedi.
Ugotovljene kršitve so tako hude, da je toženka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker s tožnikom ni mogla nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tožnik je vedel, kako mora izpolnjevati potne naloge in dovolilnice. Na to je bil opozorjen 19. 10. 2022 skupaj z ostalimi cenilci, pri čemer ne drži, da je bila praksa cenilcev, da niso navedli vseh spisov v potni nalog. Že iz sporočila z dne 19. 10. 2022 izhaja, da to ni bila praksa, tudi A. A. tega ni potrdil, nasprotne pritožbene navedbe pa so neutemeljene. Tožnik je izpolnil potne naloge in dnevnice z navedbo, da gre na teren zaradi posamičnega spisa, ugotovljeno pa je bilo, da ni šel na teren ne zaradi navedenega spisa ne zaradi katerih drugih spisov, ampak osebnih opravkov.
Praviloma se varovancu postavi en skrbnik, ki je pristojen za vse zadeve v zvezi z varovancem. DZ ne predvideva, da bi se pristojnosti skrbništva delile (bodisi za vsa področja, bodisi zgolj za eno) med več oseb, razen v primeru iz drugega odstavka 244. člena. DZ sicer tega področja ne ureja celovito. Tako ne ureja vprašanja, ali ima oseba lahko več skrbnikov tudi v primerih, ki jih zakon posebej ne omenja. Glede na stališča pravne teorije (Barbara Novak, Komentar DZ, str. 781) bi bilo po mnenju pritožbenega sodišča načeloma možno, da ima oseba več skrbnikov v primeru, če bi bili skrbniki pristojni za različna življenjska področja varovanca, saj med njimi ne bi moglo prihajati do zapletov oziroma sporov, ker bi bil vsak od njih izključno pristojen za svoje področje skrbništva. Skupnega skrbništva večih fizičnih oseb z enakimi nalogami (ali v celoti ali delno) pa DZ ne dopušča (prav takšen je obravnavani primer - predlagatelja bi kot skrbnika opravljala določene iste naloge, kar bi lahko izvrševala samo skupno). V primeru sporov med njimi o izvrševanju skrbništva bi moral zakon določati pravila, kako se tak spor reši, vendar pa DZ nima takšnih določb.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - zavezujoče zbiranje ponudb - izhodiščna cena - določitev cene - višja cena od ocenjene vrednosti
Pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika je potrebno izhajati iz načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov, ki je temeljno načelo stečajnega postopka. Zato se v stečajnem postopku dosežejo najboljši pogoji za plačilo terjatev tako, da se izbere najoptimalnejši način prodaje ali najoptimalnejša kombinacija načinov prodaje. Temu ustreza tisti način prodaje, za katerega je ob upoštevanju značilnosti premoženja, ki je predmet prodaje in stanja na trgu najverjetneje, da bo z njim mogoče doseči najvišjo ceno in s tem čim boljše poplačilo upnikov.
Pritožnica s sklicevanjem na zakonsko omejitev izhodiščne cene ne more uspeti, ker zakon sodišča ne omejuje pri določitvi izhodiščne cene, ki je višja od ocenjene vrednosti premoženja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec po stopnicah - stanovanjska hiša - izkaz nastanka škode
Sodišče prve stopnje se je v zadevi pravilno najprej osredotočilo na ugotavljanje dejstev nastanka škodnega dogodka, ker je bil ta element civilnega delikta, glede na ugovore toženke, v prvi vrsti sporen. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožnica ni uspela dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo na zatrjevani način. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za škodo, nastalo v škodnem dogodku 7.6.2021, zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno uporabilo materialno pravo, t.j. določilo 87. člena OZ, ko je zaključilo, da je v skladu s 1. odstavkom tega zakonskega določila posledica ničnosti pogodbe ta, da mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi pogodbe prejela. Pravilno je pojasnilo, da povračilni (kondikcijski) zahtevek, tudi če je posledica ugotovljene ničnosti, temelji na obogatitvenem principu. Pravilno je tudi pojasnilo sodišča prve stopnje, da ko je predmet izpolnitve denar, mora prejemnik vrniti isto količino denarja, pa tudi, da v tem primeru ne pride v poštev določba, da mora sodišče, če vračilo prejetega ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, obračunati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, saj ta določba namreč zajema primere, ko predmeta izpolnitve ni več mogoče vrniti ali ko vrnitev prejetega ni mogoča zaradi narave izpolnitve (storitev). Ker je v konkretnem primeru predmet izpolnitve denar, toženka ni upravičena do nadomestila, ker je tožnica uporabljala njen denar, je pa nasprotno tožnica upravičena tudi do vračila obresti, ki jih je plačala toženki.
Materialno pravno, v skladu s 193. členom OZ, pa je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, ki pritožbeno ni konkretizirano izpodbijan, da toženki glede na vse okoliščine ob sklepanju pogodbe ni mogoče očitati nepoštenosti v smislu določila 193. člena OZ, ker v času sklepanja pogodbe ni ravnala namerno, zato je tožnici pravilno prisodilo zakonske zamudne obresti od vsake posamezne plačane anuitete kredita šele od vložitve tožbe dalje.
ZPP člen 108, 108/1, 108/4. ZST-1 člen 12, 12/3,14a, 14a/3, 34.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila taks na prvi stopnji - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse - pravni pouk - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Pravilno je stališče pritožbe, da začneta rok za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in da mora sodišče stranko na to opozoriti (tretji odstavek 14.a člena ZST-1). Drži tudi, da je v izpodbijanem sklepu takšno opozorilo izostalo. Vendar pa zaradi tega ni onemogočen preizkus izpodbijanega sklepa, kot trdi dolžnik, in tudi ni utemeljeno zavzemanje dolžnika, da bi bilo sklep zato treba razveljaviti, ampak ima za posledico le to, da opustitev opozorila za stranko ne more imeti negativnih posledic, zaradi česar začneta rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog in rok za plačilo sodne takse za stranko teči šele takrat, ko je na začetek teka roka ustrezno opozorjena.
Pritožbeno sodišče ni dolžno čakati na odločitev Upravnega sodišča v zvezi z izbrisom kazenskih točk, saj Zakon o prekrških (ZP-1) nalaga, da mora o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja odločiti takrat, ko Ministrstvo za pravosodje pošlje obvestilo.