spor o pristojnosti - gospodarski spor - objektivni kriterij - subjektivni kriterij - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - skupnost etažnih lastnikov - gospodarski subjekt
Tožeča stranka je skupnost etažnih lastnikov in kot takšna ne sodi med nobenega izmed (gospodarskih) subjektov, navedenih v 481. členu ZPP, zaradi česar niso izpolnjene predpostavke za obstoj gospodarskega spora po subjektivnem kriteriju.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 100/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - evidentiranje prisotnosti - pravočasnost odpovedi - subjektivni rok - seznanitev s kršitvijo - teža kršitve
Za presojo pravočasnosti podaje odpovedi je pomembno, kdaj se delodajalec oziroma pristojna oseba za podajo odpovedi seznani z razlogi za podajo odpovedi, v tem primeru sta bila za to s strani uprave pooblaščena D. D. in C. C., in ne kdaj so službe toženke pričele ugotavljati, ali prihaja do kršitev. Delodajalec namreč ne more zgolj na podlagi suma pričeti postopka izredne odpovedi, ampak mora najprej ugotoviti vse okoliščine, ki bodo pristojni osebi omogočile sprejem odločitve ali gre za tako hudo kršitev, da se bo odločila za podajo izredne odpovedi.
Ugotovljene kršitve so tako hude, da je toženka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker s tožnikom ni mogla nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tožnik je vedel, kako mora izpolnjevati potne naloge in dovolilnice. Na to je bil opozorjen 19. 10. 2022 skupaj z ostalimi cenilci, pri čemer ne drži, da je bila praksa cenilcev, da niso navedli vseh spisov v potni nalog. Že iz sporočila z dne 19. 10. 2022 izhaja, da to ni bila praksa, tudi A. A. tega ni potrdil, nasprotne pritožbene navedbe pa so neutemeljene. Tožnik je izpolnil potne naloge in dnevnice z navedbo, da gre na teren zaradi posamičnega spisa, ugotovljeno pa je bilo, da ni šel na teren ne zaradi navedenega spisa ne zaradi katerih drugih spisov, ampak osebnih opravkov.
ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrep trajnejše narave - starševska skrb - omejitev starševske skrbi - obveznost izobraževanja - načelo otrokove koristi - kolizija interesov - kolizijski skrbnik otroka
V konkretni zadevi sodišče odloča o ukrepih za varstvo koristi otrok, in sicer o predlogu za izrek ukrepa trajnejšega značaja - omejitve starševske skrbi na področju skrbi za izobraževanje otrok. Nasprotna udeleženca ne zanikata navedb predlagatelja, da kljub obveznosti osnovnošolskega izobraževanja nista poskrbela, da bi mld. hčeri pristopili k opravljanju preverjanja znanja, prav tako pa tudi ne zanikata, da mld. sina nista vpisala v osnovno šolo. Tako v konkretnem primeru na eni strani stojijo interesi staršev, ki uveljavljata določen koncept varovanja otrokovih koristi na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki je v nasprotju s konceptom obveznega osnovnošolskega izobraževanja, ki temelji na ustavi in zakonu, na drugi strani pa je ta koncept lahko v navzkrižju z interesi oziroma koristjo otrok. Že to narekuje oziroma nakazuje na dvom, da starša zaradi lastnega pogleda na obvezno osnovnošolsko izobraževanje ne bosta zmogla zastopati koristi otrok, medtem ko bo postavljena skrbnica zastopala koristi otrok, jih nepristransko informirala, sodišču posredovala njihovo mnenje, podajala navedbe, predlagala dokaze ter se izrekala o procesnem gradivu.
Ker je torej terjatev prenehala pred sklenitvijo pogodbe o prenosu te terjatve na tožnico, slednja ni mogla biti predmet prenosa. V skladu s 34. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je pogodbena obveznost lahko v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali trpi, biti pa mora mogoča, dopustna, določena oziroma določljiva. Predmet obveznosti torej mora biti mogoč, kar pri cesijski pogodbi pomeni, da mora biti terjatev še "živa", torej da obstoji in jo je mogoče izterjati. Če le-ta ne obstaja več, kot se je to zgodilo zvezi s predmetno terjatvijo, ki je prenehala zaradi verižne kompenzacije, je pogodba nična (35. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00077525
OZ člen 131, 131/1, 138, 138/3. ZPP člen 8, 286b, 286b/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - podlaga za odgovornost - protipravnost - pravica stranke do izjave - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - dokazno breme tožnika - nevarna situacija - ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo - prekluzija glede procesnih kršitev
Tožnica ni uspela dokazati, da bi ravnanje toženke in njena organizacija dela znotraj doma potekala v nasprotju z dolžnim skrbnim ravnanjem. Stalni nadzor in spremljanje vseh oskrbovancev doma ves čas, tudi tistih, ki so pokretni in se lahko sami premikajo z vozičkom po prostorih in premeščajo na voziček, bi bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča pretirano in neživljenjsko. Tako v odnosu do oskrbovancev, ki jim bi bila vzeta precejšna mera svobode ob stalnem nadzoru, kot nezmožnostjo zagotavljanja takšnega števila strokovnega osebja v domovih starejših občanov.
dopolnitev tožbe - predlog za izvršbo kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - rok za dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - potrdilo o oddani pošiljki
Tožnica ni predložila nobenega dokazila (npr. potrdila o oddaji pošiljke), da je dopolnitev tožbe res vložila pravočasno, zaradi česar njeni pritožbi ni mogoče ugoditi. Tega ne spremeni dejstvo, da je na isti dan, za katerega trdi, da je poslala dopolnitev tožbe, plačala sodno takso.
Zavrženje tožbe pomeni, da o sporu ni bilo vsebinsko (meritorno) odločeno. Zato bo tožnica lahko ponovno vložila tožbo in ne bo ostala brez sodnega varstva.
ZDR-1 člen 179. OZ člen 1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1993) člen 23. URS člen 2, 14, 22, 23, 25. ZPP člen 212, 213, 285, 339, 339/1.
sodba presenečenja - odškodnina za plačo - višina plače - materialno procesno vodstvo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pretrgana vzročna zveza - sodna razveza - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je škodo uveljavljala na podlagi pravice do plače, ki ji je pripadala v času delovnega razmerja pri toženki. Ker pogodba o zaposlitvi med tožnico in toženko zaradi sodne razveze ne velja več, tožnica od toženke ne more zahtevati, da ji od 24. 1. 2022 še naprej zagotavlja pravico do plače po razveljavljeni pogodbi o zaposlitvi v obliki izgubljenega zaslužka na podlagi odškodninske odgovornosti, ne glede na to, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo ustaljeno sodno prakso, da gola ugotovitev, da je bila odpoved nezakonita, še ne pomeni, da je podana protipravnost. Sodna praksa se je o tem že večkrat izrekla, gre za že dlje časa ustaljeno stališče, zato sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva stranki ni bilo dolžno opozoriti na to sodno prakso, posledično pa je neutemeljen očitek o kršitvi 285. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - mandatna pogodba - mešana pogodba - odpoved pogodbe - odpovedni rok
Toženka je odpovedala pogodbo s 30 dnevnim odpovednim rokom, kar je dolžna spoštovati. Zato je pogodba, vključno z obveznostjo plačila, ostala v veljavi do poteka odpovednega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00076224
OZ člen 328, 328/1, 328/3, 1018. SPZ člen 148, 154, 154/1, 154/2, 154/2-4, 207. ZIZ člen 201, 201/1, 202. ZPP člen 202, 274, 343, 343/2.
prepozna dopolnitev pritožbe - prekluzija glede navajanja dejstev - pravni interes - izpodbijanje terjatev - napotitev na pravdo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - sosporniški intervenient - skupna hipoteka - prenehanje hipoteke - združitev - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - plačilo dolga s strani poroka - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - prenos hipoteke
Aktivno legitimiran za vložitev tožbe je izvršilni upnik, ki je izpodbijal terjatev drugega izvršilnega upnika, pasivno legitimiran pa izvršilni upnik, katerega terjatev je bila izpodbijana. Pritožba ima prav, da odločitev v pravdi, na katero je bil v skladu z 202. členom ZIZ napoten izvršilni upnik, veže vse stranke izvršilnega postopka, tako druge izvršilne upnike kakor tudi izvršilnega dolžnika. Vendar to ne pomeni, da ima ima izvršilni dolžnik v tej pravdi status nujnega sospornika, kot napačno sklepa pritožba, temveč ima status sosporniškega intervenienta. Glede na to, da ima sosporniški intervenient položaj stranke, in to celo položaj enotnega sospornika, je napačno naziranje sodišča prve stopnje, da tožnik nima pravnega interesa vložiti tožbo zoper izvršilnega dolžnika (tretjetoženca).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075561
SPZ člen 32, 33, 33/2. ZPP člen 337, 337/1, 426. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
motenje posesti - poslovni prostor - dobava električne energije - spor zaradi motenja posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - namen posestnega varstva - spor o pravici - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - uporaba poslovnega prostora - spreminjanje dotedanjega načina uporabe - plačilo elektrike - plačnik - neplačilo računov - odklop elektrike - motilno dejanje - sprememba posestnega stanja - zadnje posestno stanje - dotedanji način izvrševanja posesti - nedovoljene pritožbene novote
Cilj posestnega varstva (določbe od 32. do 35. člena SPZ) v splošnem smislu ni le v začasni ureditvi dejanskega stanja, ki naj traja do rešitve (meritornega) spora, ampak je predvsem v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic. Drugače povedano: varstvo posesti je predvsem varstvo proti zasebnemu in samovoljnemu uveljavljanju zatrjevanih pravic.
ZEPDSV člen 18, 18/1, 18/1-2. ZDR-1 člen 13, 51, 44, 126, 127, 128, 129, 134, 135. OZ člen 15. ZPP člen 8, 212, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
nadurno delo - dokazno breme - višina plače - ustni dogovor o plači
V pritožbi toženka neutemeljeno vztaja, da naj bi tri oziroma štirimesečna "prekinitev stikov in odnosov med strankama” v času med izvrševanjem pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 7. 2018 in sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 10. 2019 vplivala na obstoj ustega dogovora o mesečni plači v višjem znesku od pogodbeno dogovorjenega (1.250,00 EUR neto oziroma 1.789,80 EUR bruto). Vse tri pogodbe o zaposlitvi tožnika pri toženki so bile sklenjene zvezno, torej brez prekinitev, in sicer pogodba o zaposlitvi z dne 20. 9. 2017 za čas od 21. 9. 2017 do 11. 10. 2019, pogodba o zaposlitvi z dne 1. 7. 2018 zaradi povečanega obsega za čas od od 1. 7. 2018 do 11. 10. 2019 in pogodba o zaposltivi z dne 10. 10. 2019 za nedoločen čas od 12. 10. 2019 dalje. Zatrjevana "prekinitev stikov", ki ni imela za posledico tudi prenehanja delovenga razmerja med strankama, ni pravno pomembna in ne more vplivati na obstoj ustnega dogovora o višini plače.
ZGD-1 člen 512, 512/1, 512/2, 513. URS člen 35, 36, 37.
spor med družbeniki - pravica družbenika do informacije in vpogleda - vpogled v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami - pogodba o opravljanju odvetniških storitev - tajnost odvetnikovih podatkov - pravica do zasebnosti
Družbenik ima v okviru svoje pravice do informacij glede zadev povezanih z družbo tudi pravico do vpogleda v pogodbe, ki jih ima družba sklenjene z odvetniki, in podatkov glede plačil odvetnikom. Dejstvo, da med strankama oziroma družbenikoma poteka več sodnih postopkov na to ne vpliva. Ni običajno, da bi se zgolj na podlagi pogodbe o opravljanju odvetniških storitev ali bančnih izpiskov o izplačilih odvetniku, družbenik lahko seznanil z zaupnimi podatki ali vsebinsko korespondenco med odvetnikom in stranko, ki je varovana z odvetniško zaupnostjo. Nasprotna udeleženka pa ni dokazala, da bi bilo v obravnavnem primeru drugače.
Ne glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik tedaj ves čas zagotavljal medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra, je tožnik s tem, da je zaščitno masko nosil na nepravilen način, pod brado, ravnal neskladno z navodili toženke. Če je tožnik štel, da mu maske glede na možnost zadostne medosebne razdalje ni bilo treba nositi, bi lahko policijski postopek opravljal brez nje, ne pa tako, da je imel masko nepravilno nameščeno pod brado. Nepravilno nameščena maska in siceršnje pomanjkljivosti pri njegovi urejenosti skupaj predstavljajo očitano lažjo disciplinsko kršitev, za katero mu je toženka utemeljeno izrekla najblažjo sankcijo, ki je mogoča v delovnem razmerju (opomin).
URS člen 25. ZPP člen 333, 333/1, 338, 338/1, 343, 343/4.
pritožba - nedovoljena pritožba - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - pogoji za revizijo
Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožnika z dne 19. 3. 2024. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pritožba na podlagi prvega odstavka 333. člena ZPP dovoljena le zoper sodbo, ki jo izda sodišče prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo je dovoljena le revizija, vendar pritožbe tožnika ni mogoče šteti kot izredno pravno sredstvo, ker jo je vložil sam in ne po odvetniku, hkrati pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, ki se zahteva v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - sklenitev najemne pogodbe - predlog sodišču za izdajo soglasja - prenizka korist za stečajno maso - ekonomska upravičenost posla - načelo omejevanja tveganj - načelo hitrosti stečajnega postopka - predlog stečajnega upravitelja - umik predloga - vezanost sodišča na predlog - ustavitev postopka
Upravitelj je predlagal izdajo soglasja k najemni pogodbi, ki je sklenjena pod odložnim pogojem, da sodišče izda soglasje in pod razveznim pogojem, če sodišče izdajo soglasja zavrne. Veljavnost in s tem pravni učinki pogodbe so bili torej vezani na izdajo soglasja sodišča.
Ocena o ekonomski upravičenosti najema je stvar upravitelja, ki je dolžan pri sklepanju najemnih pogodb upoštevati tudi načelo omejevanja tveganj in načelo hitrosti postopka. Predlog za izdajo soglasja je procesno dejanje, ki ga je upravičen sodišču podati (le) upravitelj stečajnega postopka. Slednji je tudi edini legitimiran takšen predlog umakniti, če oceni, da se je zaradi spremenjenih okoliščin spremenila ekonomska upravičenost najema.
dedna izjava - dedovanje - izpodbijanje sklepa o dedovanju - napotitev dediča na pravdo - neopravljena zapuščinska obravnava - zapuščinska obravnava - nepremično premoženje - dedna pravica zunajzakonskega partnerja
V skladu z 203. členom ZD sodišče ne opravi zapuščinske obravnave, v kolikor pokojni ni zapustil nepremičnega premoženja. V predmetni zadevi je pokojni zapustil nepremično premoženje, dediči pa soglasja, da se zapuščinska obravnava ne opravi niso podali, zato je sodišče prve stopnje bilo dolžno opraviti zapuščinsko obravnavo.
V skladu z 220. členom ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediče tako veže le pravnomočen sklep in tako lahko dediči, v skladu z 205. členom ZD, podajo izjave do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.
Ob ugotovitvi prvega sodišča, da je tožnica pred motilnim dejanjem 25. 10. 2022 souporabljala sporni del parkirišča in tako bila njegov soposestnik, je sklicevanje tožencev na zatrjevani dogovor med solastniki parkirišča o načinu njegove souporabe pravno nepomembno za odločitev v motenjskem sporu (razen tega je toženec izpovedal, da se ta dogovor ni izvajal).
Prvo sodišče je pravilno ugotovilo tudi, da je motilno dejanje povzročilo znatno spremembo posestnega stanja, te ugotovitve pa posplošena pritožbena kritika ne more omajati.
OZ člen 619, 635, 635/1, 636. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZS člen 83a, 83a/6.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - obvestilo o napakah in izguba pravic - odgovornost za stvarne napake - tek rokov - materialni prekluzivni rok - rok za sodno uveljavljanje pravic - posebne okoliščine - COVID-19 - začasno prenehanje teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih
Namen materialnopravnih prekluzivnih rokov je, da jih upravičenec uveljavlja brez nepotrebnega odlašanja. Zaradi tega za njih ne veljajo posebna pravila, kot veljajo za zastaralne roke. Materialni prekluzivni roki niso podaljšljivi, splošna značilnost prekluzivnih rokov pa je, da pravica (materialnopravno upravičenje) preneha, če ni v tem roku (sodno) uveljavljena.
Uveljavitev prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ je torej učinkovala na enak način kot zadržanje zastaranja tudi na materialnopravne prekluzivne roke in je po vsebini pomenila, da tudi ti roki določen čas ne tečejo, njihov tek pa se bo nadaljeval, ko bo zakonska določba prenehala veljati. Zakon je materialnopravne prekluzivne roke izenačil z zastaralnimi roki.
Zakonsko besedilo 3. člena ZZUSUDJZ je identično besedilu v sklepih Vlade RS o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, s katerimi je tožeča stranka utemeljevala pravočasnost vložene tožbe.
Materialni prekluzivni roki v času veljavnosti sklepov Vlade RS niso tekli. Tek roka za sodno uveljavitev pravic je bil zadržan in se je podaljšal za čas trajanja nepremagljive ovire.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00077521
OZ člen 82, 82/1, 83. SPZ člen 16, 16/1.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - izključitev odškodninske odgovornosti - zavarovalno kritje - obseg zavarovalnega kritja - omejitev zavarovalnega kritja - uporaba določil in razlaga spornih določil - uporaba in razlaga pogodbenih določil - nejasna določila v posebnih primerih - popravilo vozila - nastanek škode
Med pravdnima strankama spor o pomenu povzetega določila Splošnih pogojev v delu, ki govori o "stvari, ki je predmet popravila", še ne pomeni, da je določilo dvoumno in nejasno in bi ga bilo zato treba razlagati skladno s 83. členom OZ. Določilo govori o stvari in ne o njenih sestavinah. Stvar, ki je predmet popravila, je zato ob upoštevanju besedila Splošnih pogojev lahko le stvar z vsemi svojimi sestavnimi deli.
DZ člen 242, 242/2, 244, 244/2. ZVDZ člen 7, 7/2, 7/3. ZZZDR člen 184. ZNP-1 člen 64, 64/2, 64/3, 64/4.
skrbništvo nad odraslo osebo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - naloge skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - skupno skrbništvo - volilna pravica
Določila DZ postavitve dveh pravnih oseb kot skrbnikov odrasli osebi, kljub delitvi (različnih) nalog, ne dopuščajo. Sodne prakse na tem področju ni, kaj šele, da bi bila ustaljena, pravna teorija pa zastopa stališče, da je edina pravna podlaga za postavitev dveh pravnih oseb kot skrbnikov drugi odstavek 242. člena v povezavi z drugim odstavkom 244. člena DZ. Sodišče prve stopnje je določila DZ pravilno uporabilo in ni mogoče pritrditi pritožbi, da je dopustno po sedaj veljavnem DZ na podlagi drugega odstavka 242. člena nasprotni udeleženki postaviti dva skrbnika, to je dve pravni osebi, CSD in VDC.