ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 100/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - evidentiranje prisotnosti - pravočasnost odpovedi - subjektivni rok - seznanitev s kršitvijo - teža kršitve
Za presojo pravočasnosti podaje odpovedi je pomembno, kdaj se delodajalec oziroma pristojna oseba za podajo odpovedi seznani z razlogi za podajo odpovedi, v tem primeru sta bila za to s strani uprave pooblaščena D. D. in C. C., in ne kdaj so službe toženke pričele ugotavljati, ali prihaja do kršitev. Delodajalec namreč ne more zgolj na podlagi suma pričeti postopka izredne odpovedi, ampak mora najprej ugotoviti vse okoliščine, ki bodo pristojni osebi omogočile sprejem odločitve ali gre za tako hudo kršitev, da se bo odločila za podajo izredne odpovedi.
Ugotovljene kršitve so tako hude, da je toženka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker s tožnikom ni mogla nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tožnik je vedel, kako mora izpolnjevati potne naloge in dovolilnice. Na to je bil opozorjen 19. 10. 2022 skupaj z ostalimi cenilci, pri čemer ne drži, da je bila praksa cenilcev, da niso navedli vseh spisov v potni nalog. Že iz sporočila z dne 19. 10. 2022 izhaja, da to ni bila praksa, tudi A. A. tega ni potrdil, nasprotne pritožbene navedbe pa so neutemeljene. Tožnik je izpolnil potne naloge in dnevnice z navedbo, da gre na teren zaradi posamičnega spisa, ugotovljeno pa je bilo, da ni šel na teren ne zaradi navedenega spisa ne zaradi katerih drugih spisov, ampak osebnih opravkov.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - mandatna pogodba - mešana pogodba - odpoved pogodbe - odpovedni rok
Toženka je odpovedala pogodbo s 30 dnevnim odpovednim rokom, kar je dolžna spoštovati. Zato je pogodba, vključno z obveznostjo plačila, ostala v veljavi do poteka odpovednega roka.
dedna izjava - dedovanje - izpodbijanje sklepa o dedovanju - napotitev dediča na pravdo - neopravljena zapuščinska obravnava - zapuščinska obravnava - nepremično premoženje - dedna pravica zunajzakonskega partnerja
V skladu z 203. členom ZD sodišče ne opravi zapuščinske obravnave, v kolikor pokojni ni zapustil nepremičnega premoženja. V predmetni zadevi je pokojni zapustil nepremično premoženje, dediči pa soglasja, da se zapuščinska obravnava ne opravi niso podali, zato je sodišče prve stopnje bilo dolžno opraviti zapuščinsko obravnavo.
V skladu z 220. členom ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediče tako veže le pravnomočen sklep in tako lahko dediči, v skladu z 205. členom ZD, podajo izjave do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075561
SPZ člen 32, 33, 33/2. ZPP člen 337, 337/1, 426. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
motenje posesti - poslovni prostor - dobava električne energije - spor zaradi motenja posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - namen posestnega varstva - spor o pravici - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - uporaba poslovnega prostora - spreminjanje dotedanjega načina uporabe - plačilo elektrike - plačnik - neplačilo računov - odklop elektrike - motilno dejanje - sprememba posestnega stanja - zadnje posestno stanje - dotedanji način izvrševanja posesti - nedovoljene pritožbene novote
Cilj posestnega varstva (določbe od 32. do 35. člena SPZ) v splošnem smislu ni le v začasni ureditvi dejanskega stanja, ki naj traja do rešitve (meritornega) spora, ampak je predvsem v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic. Drugače povedano: varstvo posesti je predvsem varstvo proti zasebnemu in samovoljnemu uveljavljanju zatrjevanih pravic.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - zavezujoče zbiranje ponudb - izhodiščna cena - določitev cene - višja cena od ocenjene vrednosti
Pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika je potrebno izhajati iz načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov, ki je temeljno načelo stečajnega postopka. Zato se v stečajnem postopku dosežejo najboljši pogoji za plačilo terjatev tako, da se izbere najoptimalnejši način prodaje ali najoptimalnejša kombinacija načinov prodaje. Temu ustreza tisti način prodaje, za katerega je ob upoštevanju značilnosti premoženja, ki je predmet prodaje in stanja na trgu najverjetneje, da bo z njim mogoče doseči najvišjo ceno in s tem čim boljše poplačilo upnikov.
Pritožnica s sklicevanjem na zakonsko omejitev izhodiščne cene ne more uspeti, ker zakon sodišča ne omejuje pri določitvi izhodiščne cene, ki je višja od ocenjene vrednosti premoženja.
URS člen 14, 14/2, 25, 49, 49/2, 74, 74/1. ZDR-1 člen 9, 9/1, 13, 40, 41, 41/2. ZMEPIZ-1 člen 74. ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 14, 18, 18/1, 18/2, 19,.
lastnost zavarovanca - konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - čas prejemanja nadomestila
Ni pravne podlage za priznanje lastnosti zavarovanca za čas prejemanja nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Določba drugega odstavka 6. člena ZPIZ-2 določa, da zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) zavarovalno razmerje opredeljuje kot razmerje med fizično osebo, ki se vključi v obvezno zavarovanje na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zavodom (74. člen ZMEPIZ-1)
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec po stopnicah - stanovanjska hiša - izkaz nastanka škode
Sodišče prve stopnje se je v zadevi pravilno najprej osredotočilo na ugotavljanje dejstev nastanka škodnega dogodka, ker je bil ta element civilnega delikta, glede na ugovore toženke, v prvi vrsti sporen. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožnica ni uspela dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo na zatrjevani način. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za škodo, nastalo v škodnem dogodku 7.6.2021, zavrnilo.
ZEPDSV člen 18, 18/1, 18/1-2. ZDR-1 člen 13, 51, 44, 126, 127, 128, 129, 134, 135. OZ člen 15. ZPP člen 8, 212, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
nadurno delo - dokazno breme - višina plače - ustni dogovor o plači
V pritožbi toženka neutemeljeno vztaja, da naj bi tri oziroma štirimesečna "prekinitev stikov in odnosov med strankama” v času med izvrševanjem pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 7. 2018 in sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 10. 2019 vplivala na obstoj ustega dogovora o mesečni plači v višjem znesku od pogodbeno dogovorjenega (1.250,00 EUR neto oziroma 1.789,80 EUR bruto). Vse tri pogodbe o zaposlitvi tožnika pri toženki so bile sklenjene zvezno, torej brez prekinitev, in sicer pogodba o zaposlitvi z dne 20. 9. 2017 za čas od 21. 9. 2017 do 11. 10. 2019, pogodba o zaposlitvi z dne 1. 7. 2018 zaradi povečanega obsega za čas od od 1. 7. 2018 do 11. 10. 2019 in pogodba o zaposltivi z dne 10. 10. 2019 za nedoločen čas od 12. 10. 2019 dalje. Zatrjevana "prekinitev stikov", ki ni imela za posledico tudi prenehanja delovenga razmerja med strankama, ni pravno pomembna in ne more vplivati na obstoj ustnega dogovora o višini plače.
OZ člen 619, 635, 635/1, 636. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZS člen 83a, 83a/6.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - obvestilo o napakah in izguba pravic - odgovornost za stvarne napake - tek rokov - materialni prekluzivni rok - rok za sodno uveljavljanje pravic - posebne okoliščine - COVID-19 - začasno prenehanje teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih
Namen materialnopravnih prekluzivnih rokov je, da jih upravičenec uveljavlja brez nepotrebnega odlašanja. Zaradi tega za njih ne veljajo posebna pravila, kot veljajo za zastaralne roke. Materialni prekluzivni roki niso podaljšljivi, splošna značilnost prekluzivnih rokov pa je, da pravica (materialnopravno upravičenje) preneha, če ni v tem roku (sodno) uveljavljena.
Uveljavitev prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ je torej učinkovala na enak način kot zadržanje zastaranja tudi na materialnopravne prekluzivne roke in je po vsebini pomenila, da tudi ti roki določen čas ne tečejo, njihov tek pa se bo nadaljeval, ko bo zakonska določba prenehala veljati. Zakon je materialnopravne prekluzivne roke izenačil z zastaralnimi roki.
Zakonsko besedilo 3. člena ZZUSUDJZ je identično besedilu v sklepih Vlade RS o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, s katerimi je tožeča stranka utemeljevala pravočasnost vložene tožbe.
Materialni prekluzivni roki v času veljavnosti sklepov Vlade RS niso tekli. Tek roka za sodno uveljavitev pravic je bil zadržan in se je podaljšal za čas trajanja nepremagljive ovire.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00077525
OZ člen 131, 131/1, 138, 138/3. ZPP člen 8, 286b, 286b/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - podlaga za odgovornost - protipravnost - pravica stranke do izjave - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - dokazno breme tožnika - nevarna situacija - ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo - prekluzija glede procesnih kršitev
Tožnica ni uspela dokazati, da bi ravnanje toženke in njena organizacija dela znotraj doma potekala v nasprotju z dolžnim skrbnim ravnanjem. Stalni nadzor in spremljanje vseh oskrbovancev doma ves čas, tudi tistih, ki so pokretni in se lahko sami premikajo z vozičkom po prostorih in premeščajo na voziček, bi bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča pretirano in neživljenjsko. Tako v odnosu do oskrbovancev, ki jim bi bila vzeta precejšna mera svobode ob stalnem nadzoru, kot nezmožnostjo zagotavljanja takšnega števila strokovnega osebja v domovih starejših občanov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00077521
OZ člen 82, 82/1, 83. SPZ člen 16, 16/1.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - izključitev odškodninske odgovornosti - zavarovalno kritje - obseg zavarovalnega kritja - omejitev zavarovalnega kritja - uporaba določil in razlaga spornih določil - uporaba in razlaga pogodbenih določil - nejasna določila v posebnih primerih - popravilo vozila - nastanek škode
Med pravdnima strankama spor o pomenu povzetega določila Splošnih pogojev v delu, ki govori o "stvari, ki je predmet popravila", še ne pomeni, da je določilo dvoumno in nejasno in bi ga bilo zato treba razlagati skladno s 83. členom OZ. Določilo govori o stvari in ne o njenih sestavinah. Stvar, ki je predmet popravila, je zato ob upoštevanju besedila Splošnih pogojev lahko le stvar z vsemi svojimi sestavnimi deli.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - objektivni kriterij - subjektivni kriterij - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - skupnost etažnih lastnikov - gospodarski subjekt
Tožeča stranka je skupnost etažnih lastnikov in kot takšna ne sodi med nobenega izmed (gospodarskih) subjektov, navedenih v 481. členu ZPP, zaradi česar niso izpolnjene predpostavke za obstoj gospodarskega spora po subjektivnem kriteriju.
Ne glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik tedaj ves čas zagotavljal medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra, je tožnik s tem, da je zaščitno masko nosil na nepravilen način, pod brado, ravnal neskladno z navodili toženke. Če je tožnik štel, da mu maske glede na možnost zadostne medosebne razdalje ni bilo treba nositi, bi lahko policijski postopek opravljal brez nje, ne pa tako, da je imel masko nepravilno nameščeno pod brado. Nepravilno nameščena maska in siceršnje pomanjkljivosti pri njegovi urejenosti skupaj predstavljajo očitano lažjo disciplinsko kršitev, za katero mu je toženka utemeljeno izrekla najblažjo sankcijo, ki je mogoča v delovnem razmerju (opomin).
ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrep trajnejše narave - starševska skrb - omejitev starševske skrbi - obveznost izobraževanja - načelo otrokove koristi - kolizija interesov - kolizijski skrbnik otroka
V konkretni zadevi sodišče odloča o ukrepih za varstvo koristi otrok, in sicer o predlogu za izrek ukrepa trajnejšega značaja - omejitve starševske skrbi na področju skrbi za izobraževanje otrok. Nasprotna udeleženca ne zanikata navedb predlagatelja, da kljub obveznosti osnovnošolskega izobraževanja nista poskrbela, da bi mld. hčeri pristopili k opravljanju preverjanja znanja, prav tako pa tudi ne zanikata, da mld. sina nista vpisala v osnovno šolo. Tako v konkretnem primeru na eni strani stojijo interesi staršev, ki uveljavljata določen koncept varovanja otrokovih koristi na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki je v nasprotju s konceptom obveznega osnovnošolskega izobraževanja, ki temelji na ustavi in zakonu, na drugi strani pa je ta koncept lahko v navzkrižju z interesi oziroma koristjo otrok. Že to narekuje oziroma nakazuje na dvom, da starša zaradi lastnega pogleda na obvezno osnovnošolsko izobraževanje ne bosta zmogla zastopati koristi otrok, medtem ko bo postavljena skrbnica zastopala koristi otrok, jih nepristransko informirala, sodišču posredovala njihovo mnenje, podajala navedbe, predlagala dokaze ter se izrekala o procesnem gradivu.
DZ člen 242, 242/2, 244, 244/2. ZVDZ člen 7, 7/2, 7/3. ZZZDR člen 184. ZNP-1 člen 64, 64/2, 64/3, 64/4.
skrbništvo nad odraslo osebo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - naloge skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - skupno skrbništvo - volilna pravica
Določila DZ postavitve dveh pravnih oseb kot skrbnikov odrasli osebi, kljub delitvi (različnih) nalog, ne dopuščajo. Sodne prakse na tem področju ni, kaj šele, da bi bila ustaljena, pravna teorija pa zastopa stališče, da je edina pravna podlaga za postavitev dveh pravnih oseb kot skrbnikov drugi odstavek 242. člena v povezavi z drugim odstavkom 244. člena DZ. Sodišče prve stopnje je določila DZ pravilno uporabilo in ni mogoče pritrditi pritožbi, da je dopustno po sedaj veljavnem DZ na podlagi drugega odstavka 242. člena nasprotni udeleženki postaviti dva skrbnika, to je dve pravni osebi, CSD in VDC.
ZDR-1 člen 179. OZ člen 1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1993) člen 23. URS člen 2, 14, 22, 23, 25. ZPP člen 212, 213, 285, 339, 339/1.
sodba presenečenja - odškodnina za plačo - višina plače - materialno procesno vodstvo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pretrgana vzročna zveza - sodna razveza - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je škodo uveljavljala na podlagi pravice do plače, ki ji je pripadala v času delovnega razmerja pri toženki. Ker pogodba o zaposlitvi med tožnico in toženko zaradi sodne razveze ne velja več, tožnica od toženke ne more zahtevati, da ji od 24. 1. 2022 še naprej zagotavlja pravico do plače po razveljavljeni pogodbi o zaposlitvi v obliki izgubljenega zaslužka na podlagi odškodninske odgovornosti, ne glede na to, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo ustaljeno sodno prakso, da gola ugotovitev, da je bila odpoved nezakonita, še ne pomeni, da je podana protipravnost. Sodna praksa se je o tem že večkrat izrekla, gre za že dlje časa ustaljeno stališče, zato sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva stranki ni bilo dolžno opozoriti na to sodno prakso, posledično pa je neutemeljen očitek o kršitvi 285. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
ZGD-1 člen 512, 512/1, 512/2, 513. URS člen 35, 36, 37.
spor med družbeniki - pravica družbenika do informacije in vpogleda - vpogled v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami - pogodba o opravljanju odvetniških storitev - tajnost odvetnikovih podatkov - pravica do zasebnosti
Družbenik ima v okviru svoje pravice do informacij glede zadev povezanih z družbo tudi pravico do vpogleda v pogodbe, ki jih ima družba sklenjene z odvetniki, in podatkov glede plačil odvetnikom. Dejstvo, da med strankama oziroma družbenikoma poteka več sodnih postopkov na to ne vpliva. Ni običajno, da bi se zgolj na podlagi pogodbe o opravljanju odvetniških storitev ali bančnih izpiskov o izplačilih odvetniku, družbenik lahko seznanil z zaupnimi podatki ali vsebinsko korespondenco med odvetnikom in stranko, ki je varovana z odvetniško zaupnostjo. Nasprotna udeleženka pa ni dokazala, da bi bilo v obravnavnem primeru drugače.
Ob ugotovitvi prvega sodišča, da je tožnica pred motilnim dejanjem 25. 10. 2022 souporabljala sporni del parkirišča in tako bila njegov soposestnik, je sklicevanje tožencev na zatrjevani dogovor med solastniki parkirišča o načinu njegove souporabe pravno nepomembno za odločitev v motenjskem sporu (razen tega je toženec izpovedal, da se ta dogovor ni izvajal).
Prvo sodišče je pravilno ugotovilo tudi, da je motilno dejanje povzročilo znatno spremembo posestnega stanja, te ugotovitve pa posplošena pritožbena kritika ne more omajati.
dopolnitev tožbe - predlog za izvršbo kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - rok za dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - potrdilo o oddani pošiljki
Tožnica ni predložila nobenega dokazila (npr. potrdila o oddaji pošiljke), da je dopolnitev tožbe res vložila pravočasno, zaradi česar njeni pritožbi ni mogoče ugoditi. Tega ne spremeni dejstvo, da je na isti dan, za katerega trdi, da je poslala dopolnitev tožbe, plačala sodno takso.
Zavrženje tožbe pomeni, da o sporu ni bilo vsebinsko (meritorno) odločeno. Zato bo tožnica lahko ponovno vložila tožbo in ne bo ostala brez sodnega varstva.
ZTLR člen 54. SPZ člen 217, 218, 219, 219/1. ZPP člen 125a, 157, 286.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - obseg in vsebina stvarne služnosti - izvrševanje služnosti - dobra vera priposestvovalca - terensko vozilo - dovozna pot - sečnja in spravilo gozdnega drevja - stroški postopka
Ni bistveno, kakšna je namenska raba gospodujočega zemljišča (in morebitne bodoče potrebe takega zemljišča), ampak je bistveno, da se je po ugotovitvi sodišča prve stopnje stvarna služnost v priposestvovalni dobi izvrševala (le) zaradi košnje travnika in zaradi sečnje oziroma spravila lesa.
Ni izključeno, da je H. H. po sporni poti vozil tudi z običajnim osebnim vozilom, a tega očitno ni počel na zaznaven način. Tako izvrševanje služnosti ne more pripeljati do priposestvovanja, saj lastniku služeče nepremičnine ne omogoča, da se izvrševanju upre. Izvrševanje služnosti mora biti ne le navzven zaznavno, ampak praviloma redno in se mora izvajati ves čas teka priposestvovalne dobe.
Ugotovljeno stvarno služnost opredeljuje način uporabe (hoja in vožnja), vrsta prevoznih sredstev (motorna kosilnica, terensko (osebno) vozilo in manjši traktor s prikolico ali brez nje), območje izvrševanja (obstoječa dovozna pot, ki je delno asfaltirana, delno utrjena s peskom, delno pa tlakovana in poteka od odcepa s poti na nepremičnini ID znak 0000 91/1 preko severovzhodnega dela parcele 91/5 in vzhodnega dela parcele 91/6, delno ob meji s nepremičnino ID znak 0000 91/4, delno pa tudi po njej) ter namen izvrševanja (košnja in spravilo lesa). S takim opisom je omogočeno tako varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnih zavezancev pred prekomerno obremenitvijo njihovih nepremičnin.
Če gre za služnost, katere izvrševanje ni vezano na trajne objekte (na primer asfaltirano cesto), je treba meje izvrševanja služnosti označiti tako, da ne prihaja do poljubne uporabe služečega zemljišča, ko lastnik gospodujočega zemljišča vozi enkrat tako in drugič drugače in je zato treba prostorske meje opredeliti z navedbo posameznih točk, na katerih pot spremeni smer, prav tako tudi razdaljo med temi točkami (širino poti). V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je služnost vezana na obstoječo dovozno pot, ki je v naravi jasno ločena od preostalega zemljišča tožencev, saj je delno asfaltirana, delno utrjena s peskom in delno tlakovana in so posledično strankam meje izvrševanja služnosti, čeprav širina poti ni natančno opredeljena, znane.