URS člen 53. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 154, 154/2, 155, 163, 163/4, 165, 165/2, 339, 339/2, 339/2-12, 365, 365/1, 365/1-3, 366, 366a, 366a/2, 366a/2-7.
sklep o pravdnih stroških - korekcija vrednosti spornega predmeta - napačna uporaba materialnega prava - odmera pravdnih stroškov
Sodišče je v zadevi postopalo zakonito, in sicer skladno z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP. Ta določa, da mora povrnitev stroškov stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških ter da lahko sodišče v sodbi, s katero se konča postopek odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
bistvene sestavine pritožbe - dopolnitev pritožbe - zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - postopek za varstvo koristi otroka
Vloga nasprotne udeleženke z dne 23. 1. 2024 ne vsebuje niti opravilne številke zadeve, na katero se nanaša, niti datuma pisanja sodišča, na katerega se nanaša, pa tudi iz same vsebine ni mogoče razbrati, ali nasprotna udeleženka z njo izpodbija sklep z dne 14. 12. 2023 ali prepis zvočnega posnetka zadnjega naroka za glavno obravnavo z istega dne.
To pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo postopati v skladu s 108. členom ZPP (in nasprotne udeleženke pozvati na dopolnitev pritožbe), temveč bi glede na to, da nasprotna udeleženka v vlogi (pritožbi) z dne 23. 1. 2024 ni navedla sodne odločbe, zoper katero se pritožba vlaga, moralo že samo pritožbo zavreči kot nepopolno (prvi in tretji odstavek 343. člena 366. člena ZPP). Ker tega ni storilo, je to v skladu 346. členom ZPP storilo sodišče druge stopnje.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - pritožba zoper sklep o končanju stečajnega postopka - končno poročilo stečajnega upravitelja - izjava stečajnega upravitelja - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji
Zaradi nepravilnosti pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika (prodaje zaščitene kmetije) je v teku postopek, v katerem zahteva razveljavitev pogodbe o prodaji nepremičnin v stečaju.
Pogoji iz 5. točke drugega odstavka 375. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prevzem postopka
V primeru sklepa skupščine o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in o prevzemu premoženja edine družbenice ter javne objave sklepov v postopku izbrisa družbe ni potrebna še pogodba o cesiji in notifikacija dolžnika - tožene stranke.
Za izdajo izpodbijanega sklepa je zadoščala obrazložena vloga oziroma izjava nove tožeče stranke o vstopu v pravdo in prevzemu postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00076017
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2, 118/4-5. OZ člen 70, 70/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. EZ-1 člen 530, 530/1. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 63, 63/5.
gospodarski spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - skupno odjemno mesto - upravnik - pooblastila upravnika - zastopanje etažnih lastnikov - zavrnitev dokaznih predlogov
Brez pogodbene omejitve je upravnik upravičen zastopati etažne lastnike pri nastopanju v pravnoposlovnih razmerjih do tretjih oseb pri vseh poslih upravljanja, tako rednega kot izrednega, in na tem področju oblikuje voljo za zastopane etažne lastnike. Upravnik je zavezan upoštevati sklepe etažnih lastnikov, če so sprejeti z ustrezno večino oziroma soglasjem. Če sklep o določenem vprašanju ni sprejet, upravnik v okviru s pogodbo in z zakonom določenih pravic in dolžnosti samostojno izvaja upravljanje in oblikuje ter izjavlja voljo za etažne lastnike.
Pritožnica ne trdi, da je upravnik s sklenitvijo pogodbe o dobavi toplote ravnal v nasprotju s kakšno pogodbeno omejitvijo njegovih pooblastil, niti ne trdi, da je ravnal v nasprotju s kakšnim od sprejetih sklepov etažnih lastnikov, s čimer bi prekoračil svoja zakonsko ali pogodbeno določena pooblastila. Glede na predstavljeno materialnopravno izhodišče pa tožena stranka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da solastniki skupnega odjemnega mesta niso na veljaven način sklenili pogodbe o dobavi toplote s tožečo stranko, ker tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza, da je več kot 50 % lastnikov glede na deleže na skupnih delih glasovalo za sklenitev pogodbe o dobavi toplote s tožečo stranko.
ugovor po izteku roka - zastavitelj - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vknjižba hipoteke
Od povprečnega kupca se pričakuje, da bo naredil vse, da bi lahko dosegel izbris bremen, tudi preveritev ali je pravnomočna podlaga vpisa bremen. Praviloma to stori pred sklenitvijo pravnega posla, saj se v nasprotnem poraja dvom v ekonomski smisel sklepanja takega posla, kajti kupec ve, da se bo njegova nepremičnina prodala za poplačilo terjatve upnika. Vedenje o hipoteki zajemalo tudi vedenje o nepravnomočnosti podlage za vpis hipoteke. Dolžnikov ugovor nepravnomočnosti sklepa o zavarovanju se ne nanaša samo terjatev. Nanaša se na akcesorij terjatve, na hipoteko.
stvarno nepristojno sodišče - združitev pravd v skupno obravnavanje - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča
Tožeča stranka v vloženi tožbi zoper toženo stranko uveljavlja več tožbenih zahtevkov, in sicer na plačilo odškodnine, mesečne rente ter pripadajočih zakonskih zamudnih obresti od že izplačane odškodnine, ki naj bi ji pripadala iz naslova delodajalčeve odgovornosti za njeno nesrečo na delovnem mestu. Delodajalec je imel v času škodnega dogodka sklenjeno zavarovanje odgovornosti pri toženi stranki (zahtevki po točko 1, 2 in 3). S tožbenim zahtevkom pod točko 4 pa od tožene stranke uveljavlja plačilo 8.735,65 EUR zavarovalnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2023 dalje do plačila na podlagi sklenjene police za kolektivno nezgodno zavarovanje.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da zahtevki iz točke 1 do 3 tožbenega predloga ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi, kot zahtevek pod točko 4 tožbenega predloga. Ker vrednost spornega predmeta slednjega ne presega 20.000,00 EUR, zanj ni stvarno pristojno.
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Čeprav vsi zahtevki izvirajo iz istega historičnega dogodka, pa ima zahtevek pod točko 4 različno pravno podlago, kar posledično pomeni (vsaj delno) obravnavo različnih dejstev, ki so pravno pomembna za odločitev. Zahtevek za plačilo odškodnine se presoja po pravilih o povračilu premoženjske in nepremoženjske škode, zahtevek na plačilo zavarovalnine pa na podlagi pogodbenega razmerja med pravdnima strankama.
Ker gre za kazniva dejanja iz pristojnosti okrožnega sodišča, bi moral sklep o odvzemu predmetov izdati zunajobravnavni senat in ne predsednica senata, ki odloča samo v tistih primerih, ki so določeni v ZKP (peti odstavek 25. člena ZKP).
razlogi za ustavitev izvršbe - izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke - rubljiva sredstva
Sodišče druge stopnje v zvezi z izpodbijano odločitvijo ob uradnem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno uporabilo določbo 133.a člena ZIZ. V pozivu z dne 25. 10. 2023 sodišče prve stopnje namreč ni opredelilo obdobja iz 133.a člena ZIZ, za katerega je štelo, da mora dolžnikov delodajalec sporočiti, da dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov, zaradi česar je bil tudi odgovor dolžnikovega delodajalca nepopoln. Sodišče prve stopnje, ki se je pri svoji odločitvi oprlo na takšen odgovor, posledično ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, ki so potrebna za presojo pogojev za ustavitev izvršbe na podlagi tretjega odstavka 133.a člena ZIZ, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. K temu sodišče druge stopnje dodaja, da je glede na namen določb prvega, drugega in tretjega odstavka 133.a člena ZIZ treba šteti, da so pogoji za ustavitev izvršbe po tretjem odstavku 133.a podani ne le tedaj, ko dolžnik v enem letu po vročitvi sklepa o izvršbi delodajalcu ni prejel rubljivih prejemkov, ampak tudi takrat, ko je dolžnik v obdobju po vročitvi sklepa o izvršbi delodajalcu najprej prejemal rubljive prejemke, nato pa vsaj v obdobju enega leta zgolj prejemke, ki niso rubljivi.
V sklepu o nadaljevanju postopka mora biti naveden dan, ko se postopek nadaljuje. Ker prej izpodbijani sklep tega ni vseboval, je bila situacija primerljiva, kot da odločitve o nadaljevanju sploh ne bi bilo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo pritožbo tožene stranke kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00075589
ZKP člen 15, 92, 92/2, 92/2-8, 95, 105, 105/2, 371, 371-11, 385, 394, 394/1, 445d. KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2. ZBPP člen 46, 46/3.
kaznivo dejanje nasilništva - odločba o stroških kazenskega postopka - stroški oškodovanca v primeru obsodilne sodbe - brezplačna pravna pomoč - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - odločilno dejstvo - protispisnost - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - sprememba izpodbijane sodbe - sodba o kaznovalnem nalogu - izrek kazenske sankcije
Ker se skladno s 95. členom ZKP stroški oškodovanca in njegovega pooblaščenca v obsodilni sodbi vselej naložijo v plačilo obdolžencu, bi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi te stroške moralo naložiti v plačilu obdolžencu. Če namreč v odločbi o glavni stvari ni odločeno o tem, kdo je dolžan te stroške plačati, z izdajo posebnega sklepa takšne odločitve ni mogoče nadomestiti.
S tem, ko v izpodbijani sodbi ni odločilo o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca, čeprav bi moralo, je sodišče prve stopnje sicer kršilo 105. člen ZKP, vendar pa s tem po presoji pritožbenega sodišča ni zagrešilo kršitve v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Odsotnost odločitve o premoženjskopravnem zahtevku namreč ne šteje kot odsotnost odločilnih dejstev, saj se slednja nanašajo na predmet obtožbe, kar pa premoženjskopravni zahtevek ni.
zahteva za sodno varstvo - prekršek - zakonski znaki prekrška - odjava vozila iz prometa - vrnitev registrskih tablic - nemogoča obveznost - izpolnitev obveznosti
Drugi odstavek 39. člena ZMV-1 določa, da mora lastnik registriranega vozila odjaviti vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, in sicer v primerih, ki so navedeni v 1. do 8. točki tega odstavka. Čeprav citirana določba določa, da mora lastnik vozila hkrati z odjavo izročiti tudi registrske tablice, to še ne pomeni, da je vozilo mogoče odjaviti le ob predložitvi registrskih tablic in da storilec obveznosti odjave vozila objektivno ni mogel izpolniti, ker registrskih tablic ni imel v posesti. Obveznost lastnika registriranega vozila je, da v primerih, ki so taksativno določeni v citirani določbi, registrirano vozilo odjavi. Hkrati z odjavo je sicer dolžan izročiti tudi registrske tablice, vendar pa te obveznosti ni mogoče razlagati kot pogoja za odjavo vozila, kar je pravilno pojasnilo tudi že sodišče prve stopnje. Citirana določba namreč ne predpisuje, da je odjava vozila mogoča le ob predložitvi registrskih tablic, to tudi ne izhaja iz njene dikcije.
Če sodišče mladoletno osebo, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, po tretjem odstavku 236. člena ZKP zasliši, ker je to v njeno največjo korist, je pravni pouk po drugem odstavku 236. člena ZKP pred zaslišanjem nesmiseln in ga procesni zakon ne zahteva.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSL00079615
URS člen 23. ZST-1 člen 10, 10/3, 11, 12a, 13, 13/2. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-1, 17, 17/1, 18, 18/1, 18/1-1. ZIZ člen 170. SPZ člen 142.
taksne oprostitve na podlagi zakona - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - obremenjenost nepremičnine s hipoteko - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks - brezplačna pravna pomoč - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Le če je stranki dodeljena brezplačna pomoč za tisti sodni postopek, v katerem predlaga taksno oprostitev, je posledično v tem istem postopku že po samem zakonu oproščena tudi plačila sodnih taks (prim. tretji odstavek 10. člena ZST-1).
Obremenjenost nepremičnin s hipotekami, kot je pravilno štelo že sodišče prve stopnje, ni (pravna) ovira za njihovo odsvojitev ali obremenitev (prim. 170. člen ZIZ in 142. člen SPZ), kar bi tožniku lahko omogočilo pridobitev sredstev za plačilo takse. Vendar je po drugi strani treba upoštevati dejstvo, da s hipotekami obremenjenega premoženja pogosto dejansko ni mogoče unovčiti, čeprav pravnega zadržka za to res ni.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje mlajšemu mladoletniku zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost po prvem odstavku 309. člena KZ-1 izreklo vzgojni ukrep ukor. Navedeni ukrep izreče sodišče mladoletniku, glede katerega spozna, da bo že z grajo dosežen namen vzgojnih ukrepov (prvi odstavek 76. člena KZ). Posebnost vzgojnega ukrepa ukor je, da se izvrši takoj z izrekom graje mladoletniku, na način, da mu sodnica oziroma sodnik za mladoletnike po opravljeni seji ali glavni obravnavi prikaže škodljivost in nepravilnost njegovega ravnanja in ga opozori, da mu bo lahko izreklo strožjo kazensko sankcijo, če bi storil novo kaznivo dejanje. Lastnost vzgojnega ukrepa ukor je torej v tem, da vzgojno učinkuje takoj ob izreku.
Tudi po oceni sodišča druge stopnje potrebuje mladoletnik, poleg usmerjanja družine, stalno strokovno nadzorstvo svetovalca CSD. Cilj nadzorstva organa socialnega varstva je, da se lahko mladoletnik kot odgovorna oseba lažje vključi v širšo družbo in da je v njej sprejet, zato je nujno, da strokovni delavec - svetovalec na CSD mladoletnika redno spremlja in mu pomaga pri uspešnem dokončanju šolanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00075869
KZ člen 73, 80, 83, 83/2, 84, 94. KZ-1 člen 375. ZKP člen 489, 490.
vzgojni ukrep - sprememba odločbe o vzgojnem ukrepu - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - oddaja v vzgojni zavod - oddaja v prevzgojni dom
Nadzorstvo je namenjeno spremljanju uresničevanja mladoletniku naloženih navodil oziroma ugotavljanju primernosti izrečenega ukrepa ter (ne)uspešnosti njegovega izvajanja, predvsem na področju mladoletnikove vzgoje, usmerjanja in izobraževanja. Če je sodišče izreklo zavodski vzgojni ukrep, sodišče preverja tudi učinkovitost ukrepa, ki naj bi se uresničevala v prevzgoji mladoletnika v času bivanja v instituciji. Kadar sodišče ugotovi, da mladoletnik med izvajanjem izrečenega ukrepa ne sodeluje oziroma se izvrševanju ukrepa izogiba, ga ne spoštuje ali krši pravila, in so potrebni intenzivnejši ukrepi za njegovo prevzgojo, lahko na podlagi prvega odstavka 490. člena ZKP pravnomočno izrečeni vzgojni ukrep nadomesti s strožjim ukrepom.
Mladoletnikova dopolnjena polnoletnost tekom postopka spremembe izrečenega vzgojnega ukrepa ni ovira za izrek strožjega (ali milejšega) ukrepa, saj sme izrečeni vzgojni ukrep, ob smiselni uporabi določbe tretjega odstavka 94. člena KZ, trajati najdalj do tedaj, ko storilec dopolni triindvajset let.
ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/3, 13/4, 14a, 14a/3, 34a, 34a/1, 34a/3, 34a/7. ZPP člen 105a, 108, 319, 319/2.
oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - ponovni predlog za oprostitev plačila - spremenjene okoliščine - nezmožnost plačila taks - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nekonkretizirane navedbe - poziv k dopolnitvi predloga - nesklepčen predlog za oprostitev - zavrnitev ali zavrženje predloga - izboljšanje pravnega položaja - pravilna odmera sodne takse - rok za plačilo sodne takse
Trditveno in dokazno breme za navedbe o spremembi okoliščin glede naknadne nezmožnosti plačila sodne takse je na predlagatelju taksne oprostitve. Le njemu samemu je znano, kaj konkretno se je po vložitvi prvega predloga za taksno oprostitev spremenilo glede njegovega dohodkovnega in premoženjskega stanja, da ne zmore plačati sodnih taks.
ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - začasna odredba - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - začasno zadržanje - tehtanje ustavnih pravic - zaščita potrošnika - pravica do sodnega varstva - razlogi za ugovor
Začasna odredba jima omogoča ravno to: ker kreditna pogodba začasno ne učinkuje, jima je ni treba izvrševati, to pa pomeni, da jima do konca začasnega zadržanja ni treba plačevati obrokov v skladu s to pogodbo. Pomembno je namreč, da pravica do vlaganja predlogov za izvršbo predstavlja del ustavne pravice do sodnega varstva, ki jo lahko omejita zgolj ustava ali zakon. Ob tehtanju ustavne pravice tožnikov do zasebne lastnine ter njune pravice kot potrošnikov ter na drugi strani pravice tožene stranke do sodnega varstva pretehta slednja, saj imata pritožnika v primeru morebitnega izvršilnega postopka na podlagi izdane začasne odredbe možnost ugovora, ki ju ščiti pred morebitno zlorabo teh institutov s strani tožene stranke.
ZP-1 člen 9, 56, 56/4, 57b, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1, 159. URS člen 28.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog prekrškovnega organa - ugovor zoper plačilni nalog - odločba o prekršku - izrek odločbe o prekršku - nerazumljiv izrek - odgovornost za prekršek - zahteva za sodno varstvo - načelo zakonitosti - ustavitev postopka o prekršku
Izrek odločbe o prekršku mora biti razumljiv in popoln. Odgovornost kršitelja mora biti zajeta z izrekom odločbe o prekršku, saj je izrek, da je kršitelj odgovoren za prekršek, ki ga je storil, obvezna sestavina izreka odločbe o prekršku, ker brez ugotovljene odgovornosti ni dopustno izreči sankcije.