ara - neizpolnitev pogodbe - vrnitev are - teorija realizacije
Ara tako dokazuje, da je pogodba sklenjena, predstavlja inštrument utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti in predstavlja delno izpolnitev pogodbene obveznosti.
Tretji odstavek 64. člena OZ določa, da v kolikor ni dogovorjeno drugače ne more stranka, ki je dala aro odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro.
Na podlagi slednjega je mogoče zaključiti, da je izbira sankcije, torej ali vrnitev dvojne are bodisi povrnitev škode na stranki, ki ni odgovorna za neizpolnitev pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00075883
DZ člen 106, 106/1, 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 42, 100. ZIZ člen 273, 273a, 273b. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-2, 366.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - ogroženost otroka - nasilje nad otrokom - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izjava otroka - stopnja verjetnosti - pravni pouk
Izhajajoč iz določbe 273b. člena ZIZ je prvostopno sodišče pravilno v pravnem pouku izpodbijanega sklepa zapisalo, da je zoper izdano začasno odredbo dopustna pritožba, ker je bila dolžniku (očetu) v danem primeru dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
ZBPP člen 26, 26/5, 30, 30/3, 30/6, 44, 46, 46/1. ZOdv člen 17. ZPP člen 154.
stroški postopka - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov postopka - plačilo stroškov iz proračuna
Po določbi prvega odstavka 46. člena ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, po petem odstavku 26. člena tega zakona, med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena tega zakona, stroški sodnega postopka. Po določbi tretjega odstavka istega člena pa o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka.
postopek prisilne likvidacije - začetek stečajnega postopka - izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika
Če (likvidacijski) upravitelj predlaga, da se naj začne stečajni postopek, ker je ugotovil, da je družba insolventna, torej v skladu s prvim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, sodišče ustavi postopek prisilne likvidacije in začne stečajni postopek, ne da bi presojalo, ali je pravna oseba insolventna, saj tako določa drugi odstavek 423. člena ZFPPIPP. V okviru pritožbe bi lahko pritožnik izpodbijal navedbo upraviteljice o insolventnosti dolžnika, pri čemer bi moral utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (prvi in tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP). Temu bremenu pritožnik ni zadostil. V pritožbi niti ne zatrjuje, da pri dolžniku ni podana insolventnost, niti za to ne ponudi nobenega dokaza, ampak nasprotno sam zatrjuje, da dolžnik nima sredstev, iz katerih bi se upniki lahko poplačali.
ugotovitvena tožba - dopustnost ugotovitvene tožbe - ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja - zahtevek za ugotovitev dejstva - neizpodbojna zakonska domneva
Tožena stranka izdajo dovoljenja za prenos delnic ni zavrnila, pač pa o dovoljenju ni odločila v treh mesecih, zato je nastala neizpodbojna zakonska domneva iz tretjega odstavka 238. člena ZGD-1, da je bilo dovoljenje za prenos delnic dano. To (isto) ugotovitev (torej ugotovitev dejstva, da je bilo dovoljenje za prenos delnic dano) je v tej zadevi tožeča stranka zahtevala s primarnim tožbenim zahtevkom.
Možnost navzočnosti na seji pritožbenega senata v skrajšanem postopku se razlikuje od zakonske ureditve tega vprašanja v rednem kazenskem postopku, v katerem ima obdolženec, glede na določbo 378. člena ZKP, pravico, da od pritožbenega sodišča zahteva, da ga obvesti o seji in je nato na njej, kolikor to želi, tudi navzoč. Zakonsko besedilo 445. člena ZKP pa dopušča, da sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi obvesti stranki o seji senata samo, če predsednik senata ali sam senat spoznata, da bi bila navzočnost stranke koristna za razjasnitev stvari.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - skupno prebivališče - preživnina bivšemu zakoncu
Tako je v predmetnem postopku, glede določitve pristojnega sodišča za odločanje, povsem nerelevantno, kje prebiva tožnica oz. kje je bilo zadnje skupno prebivališče pravdnih strank. Slednje bo postalo relevantno pri uporabi materialnega prava, ko bo sodišče prve stopnje odločalo o preživninski obveznosti toženca.
Iz listinske dokumentacije, ki izvira iz predkazenskega postopka, ni razvidno, da bi obtoženec dobil kakršenkoli pravni pouk, saj ta ni zapisan niti v zapisniku o zasegu predmetov, niti v uradnem zaznamku z dne 4. 9. 2017. Vendar pa je policist A. A. zaslišan kot priča 9. 1. 2023 pojasnil, da je obtoženec pred zasegom bil poučen o svojih pravicah in o tem glede česa naj bi se opravil zaseg. Glede vsebine pravnega pouka je povedal, da je obtoženec bil poučen o tem, da ga sumijo kaznivega dejanja, povezanega s prepovedanimi drogami in da ″ne rabi″ izročiti ničesar, če to ne želi, da pa bo v vsakem primeru pregledal njegov nahrbtnik, glede na to, da je zaznal, da je v njem prepovedana droga. Sodišče prve stopnje je verjelo taki izpovedbi priče, ker je njegovo izpoved ocenilo kot resnicoljubno in relativno točno.
Policist je torej obtoženca poučil, da ni dolžan (da ne rabi) ničesar izročiti in ga v nadaljevanju opozoril, kako bo postopek potekal dalje, v kolikor predmeta ne bo izročil, pri čemer pa taka pojasnila ni mogoče šteti kot grožnjo, pač pa kot pouk o pravnih posledicah. Tak pouk pa je nedvomno dopuščal možnost obtožencu, da bi ostal tudi popolnoma pasiven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076257
URS člen 158. ZVEtL-1 člen 1, 1-2, 26, 41, 42, 42/1, 47, 48, 48/2, 50, 50/1. SPZ člen 107, 127a, 127b, 127b/1, 127č. SPZ-B člen 25. ZZK-1 člen 11. ZNP-1 člen 23, 42. ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/3, 328, 328/1, 339, 339/2, 339/2-8.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - pravica do izjave v postopku - vsebina popravnega sklepa - pripadajoče zemljišče - glavna nepremičnina - povezane nepremičnine - pomožna nepremičnina - zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - vpis v zemljiško knjigo - javni interes - pravnomočnost - nastanek etažne lastnine
Z dodatno ugotovitvijo izpodbijanega sklepa, da sta sporni parceli pomožna nepremičnina glavne nepremičnine (parcele, na kateri stoji nevpisana stavba z naslovom A.), ni v ničemer vsebinsko poseženo v bistvo odločitve, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo in obrazložilo že v sklepu z dne 27. 10. 2022: bistven je zaključek, da sta navedeni parceli potrebni in namenjeni za redno rabo predlagateljičine nepremičnine in da sta zato njena last.
Upoštevaje uvodoma pojasnjeni širši in smiselni kontekst uporabe določb ZPP v nepravdnih postopkih ter posebno naravo postopkov po ZVEtL-1, v katerih se varuje tudi javni interes, pritožbeno sodišče ugotavlja, da z izpodbijanim popravnim sklepom ni bilo vsebinsko poseženo v odločitev iz sklepa sodišča prve stopnje z dne 27. 10. 2022, temveč je bila popravljena oziroma spremenjena zgolj nomotehnična označitev pravice, katere vsebina je ostala ves čas enaka.
OZ člen 190, 190/1, 336, 336/1. ZGD-1 člen 7. ZPP člen 340, 341.
aktivna legitimacija - subjektiviteta podjetnika kot fizične osebe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - neupravičena obogatitev - zastaranje obogatitvenega zahtevka - amortizacija kot računovodska postavka - pravilna uporaba materialnega prava - splošni petletni zastaralni rok
Podjetnik ni pravna oseba in v pravnem prometu nastopa kot fizična oseba, zato ne prihaja do ločitve osebnega in podjetniškega premoženja (7. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).
Za zastaranje tovrstnih zahtevkov velja splošni petletni zastaralni rok, ki prične teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).
OZ člen 359, 360, 361, 361/2. ZS člen 83a, 83a/6. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2.
zastaranje zahtevka - zastaranje regresnega zahtevka - zadržanje zastaranja - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zastaranje terjatve - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS
V sodni praksi je že splošno sprejeto stališče, da je bil tek zastaralnega roka zadržan med prvim (spomladanskim) valom epidemije COVID-19. Zmotno pa je stališče prvostopenjskega sodišča, da zastaranje ni bilo zadržano tudi med drugim (jesenskim) valom, saj so bile tedaj okoliščine v bistvenem enake. To pomeni, da je bilo zastaranje zadržano tudi med drugim valom epidemije.
KZ-1 člen 47, 47/5, 92, 92-5, 94, 94/1, 94/2. ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-1.
zastaranje izvršitve denarne kazni - prekinitev zastaranja - stečajni postopek
Neutemeljena je pritožbena navedba obsojenca, da je izvršitev denarne kazni zastarala. Obsojenec sicer pravilno izpostavlja določbo 5. točke prvega odstavka 92. člena KZ-1, po kateri se izrečena kazen ne sme več izvršiti, ko je poteklo šest let od obsodbe na denarno kazen. Pritožbeno sodišče pa izpostavlja, da je potrebno upoštevati tudi določbo drugega odstavka 94. člena KZ-1, po kateri zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti. Glede izvršitve denarne kazni spada v ta čas tudi obdobje trajanja postopka osebnega stečaja. Osebni stečaj obsojenca je bil začet s sklepom z dne 28. 2. 2017 in je bil končan s sklepom z dne 13. 6. 2023, pravnomočnim dne 14. 7. 2023. Osnovni namen osebnega stečaja je za stečajnega dolžnika odpust njegovih obveznosti do upnikov, vendar v skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ne učinkuje (med drugim) za denarne kazni, izrečene v kazenskem postopku, kar posledično pomeni, da tudi morebitni odpust obveznosti obsojencu v stečajnem postopku, ni ovira za plačilo denarne kazni po končanem stečajnem postopku. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je obsojencu po pravnomočno končanem stečajnem postopku izdalo nov terjatveni list za plačilo denarne kazni z novim rokom plačila.
OZ člen 131, 131/1, 179. ZVSmuč-1 člen 2, 2-2, 23, 23/3, 23/3-2.
nesreča na smučišču - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost upravljavca smučišča - odgovornost smučarja - opustitev dolžnega ravnanja - pojem nevarnega mesta
Možnost, da je tožnik na tem, izrazito položnem delu, zapeljal izven smučarske proge, na nesteptani del, predstavlja običajno, normalno tveganje, ki spada v riziko samega smučanja. Manjša grbina ali "skakalnica", kot vztraja v pritožbi, ki se je tam nahajala, ni mogla predstavljati ovire, ki je ne bi mogel pričakovati, jo varno prepeljati ali se ji izogniti.
Tudi če imamo pred očmi sedemletnega otroka, ni šlo za nevarno mesto, ki bi moralo biti posebej označeno oziroma zavarovano (z mrežo in zaščitno ograjo, ki bi onemogočala dostop). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da postavitev dodatnih oznak ali ograj na tem delu ni bila potrebna.
Smučar mora smučati samoodgovorno, torej pazljivo, svojemu znanju in razmeram primerno, ter storiti vse, da ne ogroža in poškoduje sebe ali drugih.
priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja - dobra vera pridobitelja nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi bila v skladu z enotno sodno prakso Vrhovnega sodišča dopustitev priposestvovanja v konkretni zadevi v nasprotju z namenom instituta priposestvovanja na nepremičninskem področju, ki je predvsem v odpravi pomanjkljivosti, ki nastanejo pri pravnoposlovnih prenosih lastninske pravice na nepremičninah.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - pritožba zoper sklep o končanju stečajnega postopka - končno poročilo stečajnega upravitelja - izjava stečajnega upravitelja - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji
Zaradi nepravilnosti pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika (prodaje zaščitene kmetije) je v teku postopek, v katerem zahteva razveljavitev pogodbe o prodaji nepremičnin v stečaju.
Pogoji iz 5. točke drugega odstavka 375. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni.
URS člen 53. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 154, 154/2, 155, 163, 163/4, 165, 165/2, 339, 339/2, 339/2-12, 365, 365/1, 365/1-3, 366, 366a, 366a/2, 366a/2-7.
sklep o pravdnih stroških - korekcija vrednosti spornega predmeta - napačna uporaba materialnega prava - odmera pravdnih stroškov
Sodišče je v zadevi postopalo zakonito, in sicer skladno z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP. Ta določa, da mora povrnitev stroškov stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških ter da lahko sodišče v sodbi, s katero se konča postopek odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1, 299, 299/2. ZPP člen 155. ZDOdv člen 36. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - opustitev dolžnega ravnanja - malomarnost - povrnitev premoženjske škode - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - stroški predhodnega postopka
Pri presoji konkretne vzročne zveze je odločilno, ali bi strokovno pravilna izvedba preiskovalnih ukrepov bistveno povečala možnosti odkritja oziroma obravnave resničnega storilca, in ali bi bil oškodovanec s tem, po normalnem teku stvari, postavljen v boljši položaj. Po oceni pritožbenega sodišča je odgovor na to pritrdilen. Povezava med omenjeno opustitvijo dolžnega ravnanja s strani policije in nastalo škodo, povezano z odsvojitvijo toplotne črpalke, je podana, in to zunaj nivoja špekulacij in domnev.
Pritožbene trditve zagovornika, da bi si obdolženi za potrebe tega postopka lahko v Sloveniji uredil začasno bivališče, so nerelevantne.Okoliščine, da se obdolženi nahaja na območju EU (Evropske unije), nikakor ne morejo prepričati, da razlogov begosumnosti pri obdolženem ni.