motenje posesti - motilno dejanje - posestno varstvo - posest stvari - pravica do posesti - ekonomski interes - dovoljenje - zemeljski izkop - dokaz s sodnim izvedencem - oblikovanje tožbenega zahtevka - določen zahtevek - izvršljivost zahtevka - prepoved bodočega motenja
V obravnavani zadevi je bilo vprašanje obsega služnostne pravice tistega, ki je motil posest, presojano zgolj v zvezi z ugotavljanjem obsega motilčeve samovoljnosti oziroma protipravnosti pri poseganju v tožnikovo posest. Tisti, ki ima stvar v posesti (dejanski oblasti), ima pravico do posestnega varstva. Vsebina posestnega varstva pa je v posestnikovem varstvu pravice izključitve tretjih pred posegom v posest. Posestnik ima izključno pravico odločiti, ali bo, komu ter v kakšnem obsegu dovolil poseg na stvar, ki jo ima v posesti. Če mu dovoli poseg v posest, tak poseg postane dovoljen. Zgolj v tem dovoljenem obsegu ima drugi možnost (fizičnega) vplivanja na stvar. Če drugi preseže posestnikovo dovoljenje oziroma ga krši ima posestnik pravico do posestnega varstva oziroma pravico zahtevati od kršitelja sodno določeno dejanje, da se odstrani stanje motenja (dajatveni in prepovedni oziroma opustitveni zahtevek). Prav to je v obravnavani zadevi vsebina tožnikovega posestnega varstva, zato je neutemeljena pritožbena trditev prve toženke, da gre za nedovoljen tožbeni zahtevek.
Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Torej, da je stranka lahko v zmoti morata biti izpolnjena dva pogoja: zmota mora biti bistvena in stranka v zmoti mora pri sklenitvi pogodbe ravnati v skladu s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00075199
ZD člen 2, 29, 132. OZ člen 190, 190/1, 533, 533/1, 538, 538/1. ZPP člen 158, 158/1.
spor o obsegu zapuščine - spor med dediči - terjatev do zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - darilo zapustnika - darilni namen - ustna darilna pogodba - neupravičena pridobitev - informativni dokaz - stroški postopka
Informativni dokazi so načeloma prepovedani oziroma dovoljeni le izjemoma, če mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja, za kar v obravnavani zadevi ne gre.
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da si je toženec prilastil očetov denar z namenom, da bi izigral tožnici, kot sta zatrjevali, pač pa je toženec na drugi strani dokazal pravno podlago za dvig obravnavane gotovine (veljavno ustno darilno pogodbo), tožnici s tožbenim zahtevkom za ugotovitev obstoja terjatve zapuščine in za vrnitev obravnavanega zneska v zapuščino ne moreta uspeti.
intervencijski učinek - odškodninska odgovornost direktorja d.o.o. - obvestilo o pravdi - postopek pred domačim in tujim sodiščem - procesna skrbnost stranke - ugovor slabega pravdanja
Obvestilo o pravdi vsebinsko pomeni seznanitev tretjega z dejstvom, da teče spor, v katerem ima lahko izdana sodna odločba posreden pravni učinek na obveščenega. Tretji pridobi možnost, da v pravdi intervenira, na drugi strani pa si stranka zagotovi intervencijski učinek izdane sodbe, če se tretji pravde ne bo udeležil.
ZZVZZ člen 80. ZSZN-1 člen 2. ZPacP člen 3, 9. 9/2. Sodni red (2016) člen 117, 119, 231.
izbira izvajalca zdravstvene oskrbe - pravica do izbire - zobozdravstvena dejavnost
Pravico socialno zavarovanega pacienta res določa 80. člen ZZVZZ, na katerega se v drugem odstavku 9. člena sklicuje tudi ZPacP, ki posebej določa postopkovno procesno pravico do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki mu bo zaupal svoje zdravljenje. Vendar slednje ni mogoče razlagati na način, da zavarovanim osebam obstaja dolžnost toženca dodeliti točno tistega zobozdravnika, ki si ga želi. To je v nasprotju s pravico do izbire.
Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 3, 19b. ZDR-1 člen 200, 200/4. OZ člen 378. ZOFVI člen 124. KPJS člen 39. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 92. ZPP člen 11, 11/1, 286, 286/1, 286/3, 286/4. ZSPJS člen 22e.
Glede na vse obrazloženo velja za drugo pisno dopolnitev izvedenskega mnenja in v zvezi z njo podano ustno dopolnitev na naroku določba četrtega odstavka 286. člena ZPP, na podlagi katere se dejstva in dokazi, ki so uveljavljani v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena (torej v nasprotju s pravilom o prekluziji), ne upoštevajo. Odločitev o tožbenem zahtevku je zato treba opreti zgolj na izvedensko mnenje z dne 7. 2. 2023 (dopolnjeno z mnenjem z dne 11. 4. 2023 in zaslišanjem izvedenke na naroku dne 9. 6. 2023), v katerem je izvedenka upoštevala napotilo sodišča, naj dodatek D070 obračuna od mesečnega obsega opravljenih ur povečane tedenske pedagoške oziroma učne obveznosti, ter da oba vtoževana dodatka ne normira na ure rednega dela.
Sodišče je izvedlo dokaz, ki ga je predlagala tožnica in je zato po tretjem odstavku 242. člena ZPP plačilo pričnine in potnih stroškov naložilo tožnici. Na pravilnost odločitve ne more vplivati tožničino razlogovanje, da je bila priča dr. A. A. opredeljena kot njej obremenilna priča in da se je z njo zgolj želela soočiti zaradi trditev v predloženi izjavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00077182
ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-1. ZPP člen 18, 274, 339, 339/2, 339/2-1. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/3. ZDR-1 člen 6.
Predmet tožbenega zahtevka je razveljavitev ocenjevalnega lista za oceno delovne uspešnosti in sklepa o preizkusu ocene, ki ju je tožena stranka sprejela v okviru ocenjevanja uradnikov na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba). O tožbenem zahtevku je na prvi stopnji odločila sodnica posameznica, glede na pravila o sestavi sodišča prve stopnje pa bi moral odločiti senat. Zaradi nepravilne sestave sodišča je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero je sodišče druge stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti in je samo ne more odpraviti.
Sodišče prve stopnje je s tem, da je ugodilo zgolj delu tožničinega tožbenega zahtevka za razveljavitev ocene, ne da bi zadevo vrnilo toženki v novo ocenjevanje, odločalo mimo zahtevka in mimo trditev obeh strank.
Materialni predpisi ne dajejo pravne podlage, da bi sodišče samo nadomestilo delovno oceno delavca.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 217.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - priposestvovanje stvarne služnosti - občasna uporaba - težko nadomestljiva škoda - dostop do nepremičnine - premoženjska škoda
Tudi na podlagi občasne uporabe je mogoče priposestvovati stvarno služnost, če se ta redno izvršuje za točno določen namen ali ob relativno določenem času.
Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank narekuje restriktiven pristop tudi pri razlagi pojma težko nadomestljive škode.
Vsa morebitna škoda, ki tožnikom po njihovih trditvah nastaja, je nadomestljiva z ustrezno denarno odškodnino, če bodo zanjo izpolnjeni zakonski pogoji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00077523
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZSVarPre člen 27, 27/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - ugotovitev ničnosti - nepošten pogodbeni pogoj - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - zavrnjena začasna odredba - varstvo potrošnikov - sodna praksa SEU
Pravni in dejanski položaj potrošnika je treba presojati upoštevaje vse okoliščine obravnavane zadeve, ne le v luči potrošnikovega trenutnega finančnega stanja, pač pa tudi v luči nepotrebnih, za potrošnika stroškovno in psihično obremenjujočih nadaljnjih sodnih postopkov za uveljavljanje povračila med postopkom verjetno preplačanih obrokov. Predpostavko o težko nadomestljivi škodi bo treba v ponovnem sojenju na podlagi trditev v predlogu za izdajo začasne odredbe ocenjevati širše in popolneje, pri tem pa upoštevati, da tožnica ne zatrjuje in dokazuje le premoženjske škode.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00076773
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 231. OZ člen 356. ZDR-1 člen 202.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - reintegracija delavca - izplačilo plač - rok za vložitev predloga za izvršbo - prekluzivni rok - zastaranje
Zakon za reintegracijo na delo določa prekluzivni rok šest mesecev od izvršljivosti sodbe, v katerem mora delavec zahtevati vrnitev na delo, drugače to pravico izgubi, s tem pa za obdobje od izvršljivost sodbe dalje izgubi tudi pravico do izplačila plače, saj ima slednja svoj temelj v delovnem razmerju oziroma je neločljivo vezana na obstoj delovnega razmerja. Povedano drugače, delavec, ki želi doseči izplačilo plače ali razlike v plači tudi za obdobje po izvršljivosti sodbe, s katero je ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, mora v prekluzivnem roku šestih mesecev zahtevati reintegracijo po nezakonito odpovedani pogodbi, saj šele s ponovno vzpostavitvijo delovnega razmerja pridobi tudi pravico do dohodkov iz tega razmerja.
Ker upnica ne trdi, da bi tak predlog vložila, je pravico do vzpostavitve delovnega razmerja po prvotni pogodbi izgubila, s tem pa je za obdobje od 23. 6. 2013 dalje izgubila tudi pravico zahtevati razliko med plačo, ki jo je prejemala po novi pogodbi o zaposlitvi, in plačo po tej prvotni pogodbi. Že iz tega razloga je ob pravilni uporabi materialnega prava dolžnikov ugovor za terjatve, zapadle od 23. 6. 2013 dalje, utemeljen, saj upnica zanje več nima izvršilnega naslova, sodišču pa zastaranja tega dela terjatve zato niti ne bi bilo treba presojati.
nakup nepremičnine v stečajnem postopku - zamuda z izročitvijo nepremičnine - škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda)
Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ni bilo dogovorjeno, da bodo nepremičnine izročene tožnici že ob pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnin, in da je bilo znano, da bo to mogoče šele, ko bodo nepremičnine najprej vrnjene toženki oziroma njenemu stečajnemu upravitelju v posest. Upravitelj je nepremičnine v posest izročil tožnici takoj po tem, ko je bilo to mogoče, kar niti ni bilo sporno. S tem pa je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni bila v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti, zaradi česar je tožbeni zahtevek že po temelju neutemeljen.
SZ-1 člen 103. ZPP člen 163, 277, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2, 350, 350/2, 353.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - neplačevanje najemnine - odpoved najemne pogodbe - izselitev iz stanovanja
Skladno s temi, ob izpolnitvi še drugih pogojev iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, sodišče izda zamudno sodbo s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka skladno z 277. členom ZPP v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).
Niti tožnica niti toženec odločitve sodišča prve stopnje nista grajala, zato je sedaj v pritožbi z tovrstnimi pritožbenimi trditvami toženec prepozen, saj izvedenskega mnenja pred sodiščem prve stopnje ni grajal niti ni predlagal dopolnitve izvedenskega mnenja (286.b člen ZPP).
V skladu z 14. členom ZPP je pravdno sodišče v primeru identičnega dejanskega stanja, kot ga je obravnavalo kazensko sodišče, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Najemodajalca ni mogoče prisiliti k temu, da sodeluje pri izročitvi izpraznjenega poslovnega prostora. Gre namreč za njegovo sodelovalno dolžnost, ki ni iztožljiva, vendar pa zaradi nje preneha dolžnikova zamuda, saj nastopi stanje upniške zamude (301. člen OZ).
Višje sodišče ne more slediti pritožnici, da drugačno dejansko stanje izhaja iz predloženih fotografij, če pritožnica sama ni navedla, katera dejstva želi dokazovati in s katerimi fotografijami (toženka je vložila večje število fotografij z različnimi datumi). Ni naloga sodišča, sploh pa ne višjega, da s prečesavanjem predloženega dokaznega gradiva nadomešča pomanjkljive navedbe strank. To je v njihovi domeni.
Tožničino ravnanje je protislovno. V prejšnjem postopku je zahtevala odpoved najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov, ki jih je imela toženka v najemu. Pri tem je bil tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe nepotreben, ker je po vsebini predstavljal odstop od pogodbe, za kar sodna intervencija ni potrebna. Ker je toženka tožničino zahtevo že tekom prejšnjega postopka realizirala in izpraznila poslovne prostore, toženka ne more zdaj nasprotno trditi, da najemna pogodba ni prenehala in ji toženka še dolguje plačilo najemnine.
zavrnjena začasna odredba - odložitev izvršitve upravnega akta - regulacijska začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - delazmožnost - omejitve pri delu - nevarnost težko nadomestljive škode
Tožnica v predlogu ni navedla konkretnih okoliščin in dejstev, ki bi izkazovale verjeten obstoj terjatve ter posledično nepravilnost in nezakonitost izpodbijane dokončne odločbe toženca. Nasprotnega ni mogoče zaključiti niti na podlagi pritožbenih trditev, da je na podlagi lastnih navedb sposobna opravljati svoje dosedanje delo, brez razbremenitev. Iz predloženih mnenj IK, ki so podlaga izpodbijanih odločb, so jasno razvidne tožničine zdravstvene težave, obremenitve na delovnem mestu in ob izostanku drugih dokazov ni verjetno, da bi bila tožnica na opisano zdravstveno stanje zmožna za delo brez omejitev.
Enako pa ni izkazano, da bi prišlo z izvršitvijo dokončne izpodbijane odločbe toženca pri tožnici do težko nadomestljive škode. Tožnica ni izkazala, da zaposlitve s polnim delovnim časom z razbremenitvami ne bi ohranila, temveč celo nasprotno. Z odložitvijo dokončne odločbe bi lahko prišlo do ireverzibilnega poslabšanja tožničinega zdravstvenega stanja. Morebitna nezmožnost tožničinega delodajalca zagotoviti ji ustrezno delo, pa ne predstavlja nenadomestljive škode.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 405, 405/4.
ugovor proti odpustu obveznosti - generalna klavzula - dolžnikova pravica do izjave - neodziv vabilu za narok - načelo kontradiktornosti - namen odpusta obveznosti - presoja vseh okoliščin - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Naravo zlorabe ima sicer lahko katerokoli ravnanje stečajnega dolžnika, ki ni zajeto v domnevah iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, če izpolnjuje pogoje iz generalne klavzule iz prvega in tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Vendar pa višje sodišče po tehtanju vseh prej opisanih okoliščin ocenjuje, da bi za to, da bi ravnanja, ki jih upnik v ugovoru očita dolžniku, pomenila zlorabo odpusta obveznosti, morale biti ob že očitanih izkazane še dodatne kvalifikatorne okoliščine. Kršitve, ki napolnjujejo dejanski stan zlorabe, so namreč lahko samo hujše kršitve, le takšne imajo lahko odločilen pomen za oceno dolžnikove primernosti za pravno dobroto odpusta. Takšnih okoliščin pa upnik po oceni višjega sodišča ni izkazal.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - izbrisno dovoljenje - izbris hipoteke - sklep o zavarovanju - pogodbena hipoteka - prisilna hipoteka - zavarovanje terjatve - sporazum o zavarovanju terjatve
Sodišče prve stopnje ne more zaključiti, da zemljiškoknjižno dovolilo zastavnega upnika ni primerna listina za predlagani vpis, če prej ne ugotovi, za kakšno hipoteko gre. Hipoteka je bila vpisana na podlagi sklepa sodišča z oznako Z, a zgolj na podlagi tega dejstva, brez vpogleda v listino, na podlagi katere je bila hipoteka vpisana, ni moglo sklepati, da ne gre za pogodbeno hipoteko
preživnina za otroka - obrazloženost sklepa - neobrazloženost sklepa - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nemožnost preizkusa sklepa - popravni sklep - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Iz vsebine izpodbijanega sklepa ni moč nedvoumno razbrati, ali se je sodišču prve stopnje primerila pisna pomota, ali pa je znesek 300,00 EUR, ki se omenja v obrazložitvi, iz določenih, sicer izrecno nenavedenih razlogov, v izreku namenoma znižan na 200,00 EUR. Ni torej povsem jasno, kakšna je bila prava volja sodišča prve stopnje. Ugotovljenega neskladja ni mogoče sanirati s popravnim sklepom. Gre za procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki jo pritožbeno sodišče prav tako ne more odpraviti.
ZIZ člen 1a, 1a/1-11, 279a, 279b, 279c, 279č, 279d, 279e, 279f. Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 8, 9, 9/1, 17, 17/3, 21, 21/2.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - trditveno in dokazno breme - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - neuspešna izvršba - zaprtje računa in odprtje novega - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo
Postopek pridobitve naloga za zamrznitev bančnega računa je predlagalni postopek, v katerem je trditveno in dokazno breme naloženo upniku. Upnik mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nujnost ukrepa in obstoj dejanskega tveganja za izvršitev zahtevka, pri čemer je tako kot pri začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve zahtevan izkaz konkretne subjektivne nevarnosti, torej nevarnosti, ki se nanaša na dolžnikovo konkretno ravnanje v smeri oviranja oziroma oteževanja izpolnitve.
Uredba med pogoji za izdajo naloga za zamrznitev bančnega računa niti ne določa, da bi morala biti izvršba v dolžnikovi domači državi pred izdajo naloga že v celoti izčrpana v smislu, da bi morala upnica najprej predlagati vsa predpisana izvršilna sredstva, tudi sicer pa je upnica glede neuspešnosti izvršbe pred domačim sodiščem podala zadostne trditve in dokaze.
Ob neuspešnosti izvršbe v Republiki Sloveniji in ob postopanju dolžnika z bančnimi računi v tujini je mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da obstaja dejansko tveganje, da bo poznejša izvršitev upničinega zahtevka zoper dolžnika ovirana ali precej otežena. Dolžnikova zatrjevana in izkazana ravnanja (odpiranje in zapiranje številnih bančnih računov v tujini v relativno kratkem časovnem obdobju) ob hkratnem neobstoju premoženja v Republiki Sloveniji namreč nakazujejo na konkretno subjektivno nevarnost v smeri oviranja oziroma oteževanja izpolnitve, saj jih ni mogoče umestiti v normalno, redno poslovanje poslovnih subjektov.
Uredba pritožbeni rok zoper odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo naloga za zamrznitev bančnih računov določa v trajanju 30 dni in ne 8 dni, kot ga je določilo sodišče prve stopnje.