URS člen 25. ZPP člen 333, 333/1, 338, 338/1, 343, 343/4.
pritožba - nedovoljena pritožba - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - pogoji za revizijo
Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožnika z dne 19. 3. 2024. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pritožba na podlagi prvega odstavka 333. člena ZPP dovoljena le zoper sodbo, ki jo izda sodišče prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo je dovoljena le revizija, vendar pritožbe tožnika ni mogoče šteti kot izredno pravno sredstvo, ker jo je vložil sam in ne po odvetniku, hkrati pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, ki se zahteva v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
OZ člen 619, 635, 635/1, 636. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZS člen 83a, 83a/6.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - obvestilo o napakah in izguba pravic - odgovornost za stvarne napake - tek rokov - materialni prekluzivni rok - rok za sodno uveljavljanje pravic - posebne okoliščine - COVID-19 - začasno prenehanje teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih
Namen materialnopravnih prekluzivnih rokov je, da jih upravičenec uveljavlja brez nepotrebnega odlašanja. Zaradi tega za njih ne veljajo posebna pravila, kot veljajo za zastaralne roke. Materialni prekluzivni roki niso podaljšljivi, splošna značilnost prekluzivnih rokov pa je, da pravica (materialnopravno upravičenje) preneha, če ni v tem roku (sodno) uveljavljena.
Uveljavitev prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ je torej učinkovala na enak način kot zadržanje zastaranja tudi na materialnopravne prekluzivne roke in je po vsebini pomenila, da tudi ti roki določen čas ne tečejo, njihov tek pa se bo nadaljeval, ko bo zakonska določba prenehala veljati. Zakon je materialnopravne prekluzivne roke izenačil z zastaralnimi roki.
Zakonsko besedilo 3. člena ZZUSUDJZ je identično besedilu v sklepih Vlade RS o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, s katerimi je tožeča stranka utemeljevala pravočasnost vložene tožbe.
Materialni prekluzivni roki v času veljavnosti sklepov Vlade RS niso tekli. Tek roka za sodno uveljavitev pravic je bil zadržan in se je podaljšal za čas trajanja nepremagljive ovire.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00077521
OZ člen 82, 82/1, 83. SPZ člen 16, 16/1.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - izključitev odškodninske odgovornosti - zavarovalno kritje - obseg zavarovalnega kritja - omejitev zavarovalnega kritja - uporaba določil in razlaga spornih določil - uporaba in razlaga pogodbenih določil - nejasna določila v posebnih primerih - popravilo vozila - nastanek škode
Med pravdnima strankama spor o pomenu povzetega določila Splošnih pogojev v delu, ki govori o "stvari, ki je predmet popravila", še ne pomeni, da je določilo dvoumno in nejasno in bi ga bilo zato treba razlagati skladno s 83. členom OZ. Določilo govori o stvari in ne o njenih sestavinah. Stvar, ki je predmet popravila, je zato ob upoštevanju besedila Splošnih pogojev lahko le stvar z vsemi svojimi sestavnimi deli.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec po stopnicah - stanovanjska hiša - izkaz nastanka škode
Sodišče prve stopnje se je v zadevi pravilno najprej osredotočilo na ugotavljanje dejstev nastanka škodnega dogodka, ker je bil ta element civilnega delikta, glede na ugovore toženke, v prvi vrsti sporen. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožnica ni uspela dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo na zatrjevani način. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za škodo, nastalo v škodnem dogodku 7.6.2021, zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno uporabilo materialno pravo, t.j. določilo 87. člena OZ, ko je zaključilo, da je v skladu s 1. odstavkom tega zakonskega določila posledica ničnosti pogodbe ta, da mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi pogodbe prejela. Pravilno je pojasnilo, da povračilni (kondikcijski) zahtevek, tudi če je posledica ugotovljene ničnosti, temelji na obogatitvenem principu. Pravilno je tudi pojasnilo sodišča prve stopnje, da ko je predmet izpolnitve denar, mora prejemnik vrniti isto količino denarja, pa tudi, da v tem primeru ne pride v poštev določba, da mora sodišče, če vračilo prejetega ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, obračunati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, saj ta določba namreč zajema primere, ko predmeta izpolnitve ni več mogoče vrniti ali ko vrnitev prejetega ni mogoča zaradi narave izpolnitve (storitev). Ker je v konkretnem primeru predmet izpolnitve denar, toženka ni upravičena do nadomestila, ker je tožnica uporabljala njen denar, je pa nasprotno tožnica upravičena tudi do vračila obresti, ki jih je plačala toženki.
Materialno pravno, v skladu s 193. členom OZ, pa je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, ki pritožbeno ni konkretizirano izpodbijan, da toženki glede na vse okoliščine ob sklepanju pogodbe ni mogoče očitati nepoštenosti v smislu določila 193. člena OZ, ker v času sklepanja pogodbe ni ravnala namerno, zato je tožnici pravilno prisodilo zakonske zamudne obresti od vsake posamezne plačane anuitete kredita šele od vložitve tožbe dalje.
Pritožbeno sodišče ni dolžno čakati na odločitev Upravnega sodišča v zvezi z izbrisom kazenskih točk, saj Zakon o prekrških (ZP-1) nalaga, da mora o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja odločiti takrat, ko Ministrstvo za pravosodje pošlje obvestilo.
ZPP člen 108, 108/1, 108/4. ZST-1 člen 12, 12/3,14a, 14a/3, 34.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila taks na prvi stopnji - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse - pravni pouk - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Pravilno je stališče pritožbe, da začneta rok za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in da mora sodišče stranko na to opozoriti (tretji odstavek 14.a člena ZST-1). Drži tudi, da je v izpodbijanem sklepu takšno opozorilo izostalo. Vendar pa zaradi tega ni onemogočen preizkus izpodbijanega sklepa, kot trdi dolžnik, in tudi ni utemeljeno zavzemanje dolžnika, da bi bilo sklep zato treba razveljaviti, ampak ima za posledico le to, da opustitev opozorila za stranko ne more imeti negativnih posledic, zaradi česar začneta rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog in rok za plačilo sodne takse za stranko teči šele takrat, ko je na začetek teka roka ustrezno opozorjena.
preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja
Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko to odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje.
begosumnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - hišni pripor
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami, v katerih poteka njihovo spravljanje preko državnih mej, utemeljeno odtehta poseg v obdolženčevo ustavno pravico do osebne svobode, pri čemer ne bi bil primeren niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep (hišni pripor), kot predlaga obdolženčeva zagovornica. Zavzemanje za izrek tega ukrepa, kljub trditvam v pritožbi, da bi izrek takšnega ukrepa zagotovil, da obdolženi tovrstnih kaznivih dejanj ne bi ponavljal, ter upoštevajoč dejstvo, da ima obdolženi v državi, kjer biva otroke, potrebne varstva, glede na prej izpostavljene okoliščine, neutemeljeno. Ukrep pripora je tako neogiben kot tudi sorazmeren ukrep.
Iz Recenzije Poročila o kakovosti psiholoških izvedenskih mnenj in priporočil za izboljšave ter presojo sprejemljivosti izvedenskih mnenj dr. Igorja Areha, 2019, izhaja, da je Rorschachov preizkus najbolj pogosto uporabljan in sprejet ter najpogosteje zahtevan test v forenzični psihologiji, da je eden najbolj raziskanih in kritično ocenjenih testov, da je njegova veljavnost in zanesljivost ocenjena kot visoka do skrajno visoka in da so izvedenci v raziskavi Rorschachov preizkus po metodi vrednotenja CS ocenili kot edino projektivno metodo, ki ustreza Daubertovemu standardu. Enako izhaja iz tuje literature.
vožnja pod vplivom alkohola - dokazni predlog - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga
Prekršek vožnje pod vplivom alkohola se storilcu ne očita na podlagi trditev o vrsti in količini zaužite pijače oz. izračunov, koliko alkohola naj bi imel v organizmu glede na lastna zatrjevanja o količini in vrsti zaužite alkoholne pijače, temveč na podlagi ugotovitev o tem, kolikšna je bila koncentracija alkohola v storilčevem organizmu v času vožnje motornega vozila. To pa se ugotavlja s pomočjo indikatorja (elektronskega alkotesta), merilnih naprav ali toksikološke analize odvzetih vzorcev, ki je najbolj zanesljiva metoda ugotavljanja koncentracije alkohola v organizmu.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LOKALNA SAMOUPRAVA - PRAVO DRUŽB
VSK00077331
ZLS člen 51b, 51c. ZGD-1 člen 390, 390/1, 390/1-3, 390/1-4. ZGJS člen 28.
ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - delitev premoženja občin - javno podjetje - solastnina na poslovnem deležu - imenovanje članov nadzornega sveta
Ker je prej skupno premoženje že razdeljeno, se prehodna določba 51.b člena ZLS ne more več uporabljati. Določba 51.c člena ZLS pa za status tožene stranke pomeni, da tožena stranka ni več enoosebna družba in da je poslovni delež tožeče stranke v njej enak razmerju med številom njenih prebivalcev in številom prebivalcev prejšnje občine na dan ustanovitve nove občine.
ZPDZC-1 člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/1-5, 5, 5/1, 5/1-5, 5/8, 5/9, 23, 23/1, 23/1-5. ZDR-1 člen 5, 5/2.
preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - državljani tretjih držav - pojem zaposlitev - delodajalec - elementi delovnega razmerja - nezakonito prebivanje na območju Republike Slovenije - prekršek neznatnega pomena - kolektivni prekršek
V obravnavani zadevi ne gre za prekršek po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ampak za prekršek po ZPDZC-1, zato je vsebino zakonskih znakov prekrška potrebno tolmačiti po določbah tega zakona (in ne ZDR-1, kot to zmotno meni pritožba). Prekršek iz 5. alineje prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 stori delodajalec, ki nezakonito zaposli državljana tretje države in s tem krši 5. alinejo prvega odstavka 5. člena tega zakona. Delodajalec je v 2. točki prvega odstavka 2. člena ZPDZC-1 za potrebe tega zakona opredeljen kot pravna oseba,1 pri kateri se opravlja delo ali omogoča opravljanje dela. Drugače kot po drugem odstavku 5. člena ZDR-1, ki status delodajalca veže na zaposlitev na podlagi sklenjene pogodbe zaposlitvi, po ZPDZC-1 pravna oseba torej dobi status delodajalca zgolj s tem, da fizično osebo vključi v svoj delovni proces na način, da ta opravlja delo oziroma ji omogoči opravljanje dela. In to je - logično - tudi vsebina pojma "zaposlitve" pri delodajalcu po ZPDZC-1.
Pomanjkanja delovne sile po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot okoliščino, zaradi katere bi bila nezakonita zaposlitev posebno lahko dejanje, enako pa velja tudi za zahtevnost postopkov zaposlovanja tujcev.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. ZFPPIPP člen 244, 244/1.
začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka - odločitev o stroških postopka - deklaratorna narava sklepa
Sodišče prve stopnje je upoštevaje 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP ob dejstvu, da so za toženo stranke nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka, dejstvo prekinitve postopka, ki se je začela z začetkom stečajnega postopka zoper toženo stranko dne 6. 3. 2024, z izpodbijanim sklepom zgolj ugotovilo.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bilo storilki obvestilo o prispelem pismu puščeno 3. 12. 2023, je zmotna. Iz vročilnice, ki izkazuje vročitev sodbe z obrazložitvijo obdolženki, res izhaja nekoliko nerazumljiv zapis datuma, ko je bilo storilki puščeno obvestilo o prispelem pismu, vendarle pa je mogoče po pregledu celotne vročilnice ugotoviti, da datum, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pismu, ni 3. 12. 2023, temveč 5. 12. 2023.
zaslišanje storilca - opravičljiv razlog za izostanek z zaslišanja - zaslišanje priče
Iz zdravniškega izvida, ki je bilo sodišču predloženo hkrati z opravičilom za izostanek z naroka, jasno razvidno, da je šlo za poškodbo obeh kolen, da je posebej pri levem kolenu bila gibljivost bolečinsko zavrta in da je bilo zaradi izkazane poškodbe storilčevo gibanje omejeno, da je bila nesreča nedavna in resna in da so bile poškodbe še vedno v akutni fazi. Ob navedenem in ob dejstvu, da je šlo za izostanek storilca s prvega naroka za zaslišanje (saj je sodišče narok, ki je bil sprva razpisan za 21. 12. 2023, preklicalo z odredbo z dne 18. 12. 2023), je bilo sklepanje sodišča prve stopnje o tem, da se storilec zaslišanja ni udeležil zaradi zavlačevanja postopka in v upanju, da bo prišlo do absolutnega zastaranja pregona, preuranjeno.
URS člen 29. ZKP člen 148, 148/4. ZNPPol člen 52, 52/1, 52/2, 52/4, 52/6. ZP-1 člen 55, 55/2.
izločitev dokazov - zakonitost dokazov - prostovoljna izročitev predmetov - privilegij zoper samoobtožbo - fishing expedition - zbiranje obvestil - velika verjetnost - dokaz testimonialne narave - neposredna zaznava policistov - pregled oseb in stvari - zaseg predmeta
Privilegij zoper samoobtožbo v primeru prostovoljne izročitve predmetov s strani osumljenca velja le v primeru, če ima takšna izročitev testimonialno (pričevalno) naravo. Izročitev ni testimonialne narave tedaj, ko je ravnanje organov usmerjeno v pridobivanje določenega že obstoječega dokaznega gradiva, pri čemer je sam obstoj tega konkretnega gradiva organom znan vnaprej. To pa ne bo izkazano, če organi pregona o obstoju takšnega gradiva zgolj posplošeno sklepajo ali ugibajo oziroma celo "iščejo na slepo" (tako imenovan "fishing expedition"). V takem primeru oseba s prostovoljno izročitvijo predmeta, ki jo obremenjuje, podaja organom njim še neznane informacije. Pomen takšne izročitve je mogoče enačiti s podajo samo-obremenjujoče izjave in je zato takšna izročitev na ravni pričevalnega oziroma testimonialnega dokaza. Če pa je konkretna informacija organom že znana, oseba zgolj z izročitvijo spornega predmeta sebe ni mogla (dodatno) obremeniti in zato ne gre za testimonialno naravo pridobitve tega dokaza.
Predstavljena razlaga se odseva tudi v določbah 52. člena ZNPPol. Skladno s prvim odstavkom tega člena sme policist zaradi zasega predmetov opraviti pregled osebe, če na podlagi njegove neposredne zaznave obstaja velika verjetnost, da ima oseba pri sebi predmete, ki jih je skladno z zakonom treba zaseči.
Upoštevaje četrti odstavek 148. člena ZKP mora policist pouk podati, preden začne od osebe zbirati obvestila. Ker obtoženčeva prostovoljna izročitev predmetov in njihov zaseg na podlagi 52. člena ZNPPol nista bila testimonialne narave, takšne izročitve oziroma zasega tudi ni mogoče obravnavati kot zbiranje obvestil in zato privilegij zoper samoobtožbo tudi ni veljal. Policista pred pozivom na izročitev oziroma pred opravo pregleda po tem členu zato pouka iz četrtega odstavka 148. člena ZKP nista bila dolžna podati. Ker privilegij zoper samoobtožbo obtoženca tedaj ni varoval, do njegove kršitve pojmovno ni moglo priti.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1, 435, 435/4. ZSReg člen 36.
sklep o začetku postopka izbrisa - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika - neporavnane obveznosti
Če je postopek izbrisa začet na podlagi domneve izbrisnega razloga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena tega zakona, kot v konkretnem primeru, lahko upnik v ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa uveljavlja, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Če pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti, izbris ni dovoljen (četrti odstavek 435. člena ZFPPIPP).
Pregled podatkov obravnavane zadeve pokaže, da oškodovanka ni zahtevala, da se ji pravnomočna sodba vroči. Navedeno pomeni, da odreditev vročitve sodbe pritožbenega sodišča oškodovanki po vročevalcu ni bila utemeljena in zato ni dolžna plačati stroškov, ki so nastali z vročanjem.
gospodarski spor - pogoji za odločitev brez naroka
V tem kontekstu ni mogoče soglašati s pritožnico, da uporaba prvega odstavka 488. člena ZPP ni na mestu, ker dejansko stanje med pravdnima strankama ni nesporno. Toženka je po pravilnih ugotovitvah izpodbijane sodbe v točki 12 obrazložitve v ugovoru v zvezi z obstojem dolga podala (le) pavšalne navedbe - da tožnici ničesar ne dolguje, kar za konkretizirano ugovarjanje zahtevku ne zadošča. Teh svojih navedb tudi kasneje, po dopolnitvi tožbe (v njej je tožnica utemeljila svoj zahtevek tako po temelju kot po višini), ko je to možnost imela, ni dopolnila (jih substancirala). Glede na to ni dvoma, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno štelo navedbe tožnice iz dopolnitve tožbe za resnične (drugi odstavek 214. člena ZPP) in v skladu s prvim odstavkom 488. člena ZPP, ki velja v postopkih gospodarskih sporov, o zadevi odločilo brez izvedbe glavne obravnave.