ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. URS člen 155, 155. ZPP člen 165, 355, 165, 355.
preživninska obveznost - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - ukinitev plačevanja preživnine - prepoved retroaktivne veljave zakona
Tožnik utemeljuje svoj zahtevek na spremenjenem določilu 123. člena ZZZDR, ko je bilo črtano določilo, da so starši dolžni tudi po polnoletnosti preživljati svoje otroke z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, ki se ne šolajo več redno. S takšno spremembo zakonskega določila je zakonodajalec prenesel dolžnost preživljanja s staršev na državo, vendar pa tega ni mogel storiti retroaktivno tudi za tiste, ki imajo glede preživnine že veljaven izvršilni naslov. Retroaktivna veljava zakonov je z Ustavo Republike Slovenije prepovedana (člen 155), zato ostanejo sodne odločbe in poravnave tudi po takšni spremembi zakona v veljavi in sama sprememba še ne pomeni tudi možnosti spremembe pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave. Samo sprememba zakona torej ne pomeni spremenjene okoliščine, lahko pa to pomeni prispevek države k preživljanju toženke v kolikor so se s tem toliko zvišali njeni dohodki, da preživnina ni več potrebna ali pa je potrebna v nižjem znesku.
1. Bistvena razlika med predlogom za začasno odredbo in sklepom o stikih so le stiki med poletnimi počitnicami in stiki po koncu uvajalnega obdobja, za katere nasprotna udeleženka meni, da ogrožajo otrokove koristi. Za oboje velja, da je njihova dejanska realizacija premaknjena v čas po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil končan nepravdni postopek ureditve stikov, kar pomeni, da začasna odredba niti ne more biti primerno sredstvo za odpravo zatrjevane nevarnosti za otroka.
2. Zgolj zaradi vztrajanja pri drugačni ureditvi stikov, kot jih je uredilo sodišče, ne da bi obstajale spremenjene razmere in ne da bi bile v času, za katerega bi začasna odredba stike urejala, (nepopravljivo) ogrožene otrokove koristi, nasprotna udeleženka ne more doseči odločitve o stikih z začasno odredbo.
ZIZ člen 226. ZOR člen 277, 279, 279/1. OZ člen 376, 1060. ZOMZO- člen 2. ZPOMZO člen 2, 3.
način obračuna zamudnih obresti - obrestno obrestovanje - prenehanje teka obresti - nenadomestno dejanje
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I-300/04 z dne 02.03.2006 odločilo, da se 1060. čl. OZ razveljavi, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 01.01.2002, uporablja 277. čl. ZOR, čeprav so že dosegle ali presegle glavnico. Tudi za tista obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ, za obresti, ki tečejo po 01.01.2002, je treba uporabljati 376. čl. OZ, ki določa, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-267/06 z dne 15.03.2007 (objavljena v Ur. l. RS, št. 29/07 dne 30.03.2007) že odločilo, da 376. čl. OZ ni v neskladju z ustavo. V času odločanja sodišče prve stopnje odločba ustavnega sodišča o delni razveljavitvi 1060. čl. OZ še ni bila izdana, vendar mora sodišče druge stopnje upoštevati zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, saj se ta uporablja le za tista razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno.
Sodišče je vezano na pravnomočen izvršilni naslov, zato dolžnik v ugovoru ne more uveljavljati plačila, ki ga je izvršil v fazi pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova.
Sodišče prve stopnje je ravnalo nepravilno, ko se je takoj po vložitvi tožbe izreklo za krajevno nepristojnost, s tem pa je odločilo v nasprotju z II. odst. 22. čl. ZPP.
ZZZDR člen 130, 130. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 17, 17/2, 17/2-3.
dogovor o preživnini, sklenjen pri centru za socialno delo - izvršilni naslov - sodna izvršba
Dogovor o preživnini, sklenjen pri centru za socialno delo po takrat veljavnih predpisih, je listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov, in torej izvršilni naslov v skladu z materialno določbo 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ. Sprememba določbe 17. člena ZIZ z novelo ZIZ-A po stališču višjega sodišča ni vplivala na opredelitev dogovora kot izvršilnega naslova za sodno izvršbo.
Potrebni obseg zavarovanja bi predstavljala prepoved izplačila kupnine v višini 3.320.629,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ne pa prepoved kakršnegakoli izplačila.
Sodišče sme za zavarovanje terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja (271. čl. ZIZ). Ena izmed vrst začasnih odredb je lahko tudi ta, da se dolžniku prepove razpolaganje z denarnim zneskom, do katerega bo upravičen v izvršilnem postopku, ki se izvrši z obvestilom izvršilnemu sodišču, da dolžniku ne izplača znesek do katerega bi bil upravičen.
ZIZ sicer nikjer ne določa, kdaj se izvršilni postopek konča, vendar pa se s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi oprava izvršbe šele začne, konča pa se z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača, ali pa s sklepom o ustavitvi postopka zaradi morebitne neuspešnosti izvršbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo premoženjsko stanje tožeče stranke in pravilno zaključilo, da ni razlogov, da se ga oprosti plačila sodnih taks.
Na tistega, ki je solastnika izključil iz souporabe solastne stvari, je prešla korist povezana z uporabo in upravljanjem celotne nepremičnine, vključno z dovoljenjem drugim osebam (skupnim otrokom), da jo smejo uporabljati, zato je dolžan izključenemu solastniku povrniti celotno korist zaradi uporabe njegovega solastninskega dela nepremičnine.
ocenitev vrednosti nepremičnin - načelo kontradiktornosti
Sodišče s tem, ko stranki ni poslalo izvedenčeve cenitve nepremičnin, stranki ni dalo možnost, da se izjavi o cenitvi in da poda pripombe na cenitev. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti postopka.
odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe - aktivni in pasivni družbeniki
V obravnavani pravni situaciji, ko je Ustavno sodišče omejilo avtomatično odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, je tako zmotno opiranje izključno na stanje v sodnem registru in pravno načelo zaupanja v takšno stanje, saj v tem primeru UO glede neodgovornosti pasivnega družbenika za dolgove družbe, ne bi veljala za nobenega družbenika, vpisanega v sodni register, kar pa ni bil njen namen.
ZPP člen 154, 154/3, 155, 163, 165, 165/2, 358-4, 154, 154/3, 155, 163, 165, 165/2, 358-4. OZ člen 299, 378, 378/1, 381, 299, 378, 378/1, 381.
plačilo zavarovalnine iz police življenjskega zavarovanja - valutna klavzula - tožbeni zahtevek v tolarski protivrednosti - zakonske zamudne obresti
Tožeča stranka je z vlogo z dne 11.04.2007 kapitalizirala do 01.01.2007 natekle zakonske zamudne obresti od tolarske glavnice in od tako obračunanih obresti zahtevala zakonske zamudne obresti od 01.01.2007 do plačila. Na podlagi določila 381. člena OZ je mogoče od neplačanih obresti zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice, ki se zavzema za tek zakonskih zamudnih obresti od kapitaliziranih obresti od 01.01.2007 do 10.04.2007, zavrnilo. Prav tako pa je zavrnilo plačilo zakonskih zamudnih obresti tudi od 01.01.2007 do 02.01.2007, saj so bile kapitalizirane obresti obračunane do 01.01.2007 in je ta dan v obračunu že zajet, zato gredo tožeči stranki nadaljnje zakonske zamudne obresti šele od 02.01.2007 dalje.
ZKP člen 368, 368/1, 368/2, 368/3, 368, 368/1, 368/2, 368/3.
napoved pritožbe - pravočasna ali preuranjena - nastanek pravice do napovedi pritožbe - napoved pritožbe pred razglasitvijo sodbe
Tudi če je obdolženec med glavno obravnavo, ko sodbe še ni moglo biti, dvakrat izjavil, da se bo pritožil na višje sodišče (prvič kot pripomba na obremenilno izpoved oškodovanke, drugič pa v končni besedi), po razglasitvi sodbe pa se glede napovedi ni izjasnil, nato pa je tudi ni pisno vložil, takšnih izjav ni
mogoče šteti kot veljavno napoved pritožbe. Ta pravica nastane šele z razglasitvijo sodbe.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - dejansko stanje
Ker je bila obdolženka spoznana za krivo, da je krivo podjemno pogodbo uporabila kot pravo, vprašanje kdo je ponaredil podpis direktorja za presojo njenega ravnanja ni pomembno.
KZ člen 48, 48/1, 48, 48/1. ZKP člen 383, 383/1, 383/1-2, 383, 383/1, 383/1-2.
kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - vštetje kazni - enotna kazen - preizkus po uradni dolžnosti
Ker je obdolženec storil sedanje nadaljevano kaznivo dejanje prej in med prestajanjem kazni zapora po poprejšnji sodbi, je treba v skladu s I. odst. 48. čl. KZ prestano kazen všteti v sedanjo enotno kazen. Gre za kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo, ker sodišče 1. stopnje tega vštetja ni opravilo. Ta kršitev pritožbeno ni bila uveljavljena, zato se upošteva po uradni dolžnosti.