brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - regres k pokojnini
Tožbeni ugovor, da tožnica presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato, ker je prošnjo vložila v času, ko je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izvedel letno plačilo regresa za upokojence, je neutemeljen, saj je iz dokumentacije v spisih razvidno, da je organ za brezplačno pravno pomoč ta znesek (letni dodatek) upošteval le v delu 1/4 glede na tromesečje oz. 1/12 mesečno.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 201, 201/1-a, 220.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - mešanica za izdelavo brezalkoholnih pijač - TARIC koda
V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje v izpodbijani odločbi navedenih carinskih deklaracij po 78. členu CZS. Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane, je bilo treba na podlagi 220. člena CZS obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba) ter gre v obravnavanem primeru za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prosti promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.
Prosilec za brezplačno pravno pomoč bi moral v vlogi navesti, da je kljub sklenjenim pravnim poslom v zemljiški knjigi še vedno vknjižen kot (so)lastnik spornih nepremičnin in organu za brezplačno pravno pomoč omogočiti, da bi pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - namen zamolčanja podatkov
Zakon ne določa (več), da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), zato je neutemeljen tožbeni ugovor v smislu katerega je tožnik zamolčal lastništvo malo vrednih delnic.
Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 8.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - začasna nesposobnost za delo na kmetijskem gospodarstvu - pojem neprekinjeno obdobje
Časovno obdobje nesposobnosti za delo mora biti neprekinjeno tako pri najmanj štiriurni nesposobnosti za delo, kot tudi pri osemurni nesposobnosti za delo. O poslabšanju ekonomskega položaja kmetijskega gospodarstva, in s tem tudi o potrebi po ukrepih za blažitev poslabšanja, je namreč mogoče govoriti le, če gre za daljšo neprekinjeno nesposobnost za delo nosilca ali člana kmetije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kaznivo dejanje razžalitve
Tožnica, ki se ji očita storitev kaznivega dejanja razžalitve, po izrecni določbi 1. alineje 8. člena ZBPP ni upravičena do dodelitve BPP. Tožnica namreč v navedeni kazenski zadevi ne nastopa kot oškodovanka, temveč kot obdolženka.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in povračilo stroškov odvetniku - rok za predložitev napotnice - zavrženje zahteve
Rok iz 5. odstavka 40. člena ZBPP je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Pristojni organ mora zahtevo, ki ni vložena v predpisanem roku, skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - kaznivo dejanje goljufije
Dodelitev zagovornika v primerih fakultativne obrambe je bila prenesena v ZBPP kot krovni zakon. Sam ZBPP ne zapolnjuje pojma pravičnosti, zapolnila ga je sodna praksa. Organ je pravilno uporabil in tudi navedel dejstva in okoliščine, ki tožeče stranke ne opravičujejo do brezplačne pravne pomoči. Konkretnih ugovorov zoper dejstva, ki pomenijo ugotovljeno dejansko stanje za uporabo pojma „načelo pravičnosti“, pa tožeča stranka ne navaja.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh s pritožbo - zavrženje zahteve za izločitev sodnika
Tožnica je izločitev sodnic kot sodečega senata zahtevala po tem, ko je bila sprejeta končna odločitev v zadevi (sklep, s katerim je sodišče njeno tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo). Izločitve torej ni uveljavljala pred izdajo odločbe, kot to izrecno zahteva 2. odstavek 72. člena ZPP. Ta zakonska določba je prisilne narave, zato je utemeljeno sklepanje pristojnega organa, da tožnica s pritožbo zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev kot prepozne ne more uspeti.
ZDDV člen 40. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2, 2/1.
DDV - odmera DDV - opravljanje storitev - razvoj modula za prenos podatkov - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni računi
Definicijo neplačujočega gospodarskega subjekta določa Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. 10. 2004, ki v 1. točki 2. člena določa, da neplačujoči gospodarski subjekt pomeni gospodarski subjekt, registriran kot davčni zavezanec za DDV, ki morebiti z goljufivim namenom pridobi blago ali storitve ali to simulira brez plačila DDV in dobavlja to blago ali storitve z DDV, vendar ne plača dolgovanega DDV ustreznemu državnemu organu.
Tožena stranka je mesečni dohodek tožeče stranke ugotavljala na podlagi 12. in 13. člena ZBPP in ugotovila dohodek v znesku 614,19 EUR mesečno. Tožbeni ugovori, da je pri tem nepravilno upoštevala znesek prejetega regresa in jubilejne nagrade na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati, ker se pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev BPP ti prejemki morajo upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zagovornik v kazenskem postopku
V obravnavani zadevi je nosilni razlog za zavrnitev prošnje presoja kompleksnosti zadeve, teža prosilki očitanega kaznivega dejanja ter ocena njene sposobnosti zagovarjati se sama. Sodišče zaključuje, da je tožena stranka prosilki zelo jasno pojasnila, da ji pošten postopek (ob upoštevanju dejstva, da ji zaradi očitanega kaznivega dejanja ZKP ne zagotavlja obligatorne obrambe) zagotavljajo že načela kazenskega postopka, kot na primer načelo iskanja materialne resnice, ter druga načela, ki v kazenskem postopku sodišče zavezujejo k spoštovanju obdolženčevih, z ustavo zagotovljenih pravic. Le-te s sporno odločitvijo niso okrnjene, oziroma sporna odločitev vanje ne posega.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zahtevek zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine - pravočasnost zahtevka
Predlagatelji z zahtevo za denacionalizacijo niso uveljavljali tudi zahtevka za zmanjšano vrednost oziroma ga niso uveljavljali do izdaje prvostopenjske odločbe, s katero je bilo odločeno o vrnitvi podržavljene stavbe v naravi. Odškodnino so torej uveljavljali po tem, ko je bila stavba v naravi že vrnjena, pa tudi zmanjšana vrednost naj bi se nanašala na že vrnjeno stavbo. S stanjem stavbe so bili seznanjeni že pred odločitvijo o vrnitvi v naravi. Zahtevek po 26. členu ZDen, ki se uveljavlja v postopku denacionalizacije dela premoženja, ki ga zaradi ovir, določenih z zakonom, ni mogoče vrniti v naravi, ampak se zanj določi denacionalizacija v obliki odškodnine, je tako prepozen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec - samostojni podjetnik posameznik
Podjetnik posameznik med upravičenci po 10. členu ZBPP ni naveden, tožnik pa ne zatrjuje, da je do dodelitve BPP upravičen na podlagi drugega zakona. Zato sodišče ne more slediti navedbam tožnika, da je tožnik do dodelitve BPP upravičen.
ZUP člen 279, 279/1, 279/2. ZZKat člen 8, 20, 20/1, 21, 22, 22/1, 22/4, 23, 23/1, 23/1. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja člen 4.
postopek izdelave zemljiškega katastra - nova zemljiškokatastrska izmera - javna razgrnitev podatkov - naznanilni list - upravni akt - ničnost upravnega akta
Postopek nove zemljiškokatastrske izmere v zakonu ni bil urejen kot upravni postopek, ki bi bil zaključen z izdajo upravne odločbe, zato tožnika ne moreta uveljavljati nepravilnosti, za katere zatrjujeta, da so bile v tem postopku storjene, z uporabo pravnih sredstev po ZUP. O presoji, da naznanilni list, katerega izrek za ničnega predlagata tožnika bi moral prvostopenjski organ njun predlog zavreči, in ne zavrniti. Ne moreta pa tožnika ob jasnem razlogovanju, da se naznanilni list ne more izreči za ničnega, ker ni upravni akt v smislu in 1. in 2. odstavka 279. člena ZUP zgolj zaradi načina odločitve, ki je negativna meritorna namesto formalna (nezakonita), v tožbi z uspehom zatrjevati, da je organ pravno sredstvo dopustil ter v nadaljevanju nato uveljavljati kršite, ki naj bi jih ta v postopku meritornega reševanja predloga zagrešil.
ZVCP-1 člen 173. Pravilnik o vozniškem izpitu člen 7.
vozniški izpit - teoretični del vozniškega izpita - odstranitev z izpita - uporaba nedovoljenih pripomočkov
Na podlagi Pravilnika o vozniškem izpitu izpitna komisija lahko odstrani kandidata z izpita, če ta pri izpitu uporablja nedovoljene pripomočke. Tožena stranka je pravilno ugotovila dejansko stanje v tem pogledu (uporaba nedovoljenih pripomočkov). Sodišče tako tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na neresnične navedbe članov komisije glede opravljanja izpita, kar je bistveno za presojo zadeve, ni upoštevalo.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi postopka ni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklep po 5. členu ZUS-1 ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Gre za vmesen procesni sklep t.i. sklep procesnega vodstva. Denacionalizacijski postopek s takim sklepom ni končan in se bo po odločitvi v pravdnem postopku, zaradi katerega je bil prekinjen, nadaljeval.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna izguba - prikrivanje davčne izgube
V 6. členu ZDDPO so določene davčne oprostitve. Med drugim po teh določbah davka ne plačujejo javna podjetja, ki so v lasti Republike Slovenije oziroma občin. Razlaga, po kateri je javno podjetje v takšnem primeru oproščeno plačila davka od dobička pravnih oseb samo od sorazmernega dela dobička, ki pripada proračunu Republike Slovenije oziroma občine, je po presoji sodišča skladna z namenom obravnavane oprostitve, po kateri obdavčitev dobička, ki kot vir prihodkov v celoti pripade proračunu, ni potrebna.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdale družbe, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedene družbe storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - pritožba v delovnem sporu
Tožena stranka se je v okviru ugotavljanja izpolnjevanja vsebinskega (objektivnega) pogoja morala ukvarjati z ugotavljanjem okoliščin in dejstev zadeve, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za odobritev BPP, te okoliščine in dejstva pa je morala ugotavljati na podlagi predložene sodbe Delovnega sodišča v Celju, zoper katero tožnik želi vložiti pritožbo. Morala je torej presoditi ali je verjetnost uspeha v tem postopku izkazana vsaj s stopnjo verjetnosti, zato so tožbene navedbe, da je se je toženka spustila na raven odločanja drugostopenjskega sodišča, neutemeljene.