brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.
Prosilec za brezplačno pravno pomoč bi moral v vlogi navesti, da je kljub sklenjenim pravnim poslom v zemljiški knjigi še vedno vknjižen kot (so)lastnik spornih nepremičnin in organu za brezplačno pravno pomoč omogočiti, da bi pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje.
Tretji javni razpis za izbor operacij iz prednostne usmeritve »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 poglavje 6.1, točka 5. ZSRR-1 člen 1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - zaključenost finančne konstrukcije operacije - računska pomota
Ker so ugotovljena odstopanja le v seštevkih vrednosti investicije, ne pa v posameznih postavkah tabel, gre le za računsko pomoto zaradi zaokroževanja številk navzgor, kar pa ne pomeni, da zato operacija tožeče stranke, s katero se je prijavila na razpis, nima zaključene finančne konstrukcije.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 201, 201/1-a, 220.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - mešanica za izdelavo brezalkoholnih pijač - TARIC koda
V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje v izpodbijani odločbi navedenih carinskih deklaracij po 78. členu CZS. Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane, je bilo treba na podlagi 220. člena CZS obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba) ter gre v obravnavanem primeru za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prosti promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - namen zamolčanja podatkov
Zakon ne določa (več), da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), zato je neutemeljen tožbeni ugovor v smislu katerega je tožnik zamolčal lastništvo malo vrednih delnic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec - samostojni podjetnik posameznik
Podjetnik posameznik med upravičenci po 10. členu ZBPP ni naveden, tožnik pa ne zatrjuje, da je do dodelitve BPP upravičen na podlagi drugega zakona. Zato sodišče ne more slediti navedbam tožnika, da je tožnik do dodelitve BPP upravičen.
Tožena stranka je mesečni dohodek tožeče stranke ugotavljala na podlagi 12. in 13. člena ZBPP in ugotovila dohodek v znesku 614,19 EUR mesečno. Tožbeni ugovori, da je pri tem nepravilno upoštevala znesek prejetega regresa in jubilejne nagrade na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati, ker se pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev BPP ti prejemki morajo upoštevati.
Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 8.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - začasna nesposobnost za delo na kmetijskem gospodarstvu - pojem neprekinjeno obdobje
Časovno obdobje nesposobnosti za delo mora biti neprekinjeno tako pri najmanj štiriurni nesposobnosti za delo, kot tudi pri osemurni nesposobnosti za delo. O poslabšanju ekonomskega položaja kmetijskega gospodarstva, in s tem tudi o potrebi po ukrepih za blažitev poslabšanja, je namreč mogoče govoriti le, če gre za daljšo neprekinjeno nesposobnost za delo nosilca ali člana kmetije.
DDV - dodatna odmera DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - fiktivni računi - navidezni pravni posel
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so jih izdali neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing traderji“, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov. Iz objektivnih okoliščin prvostopenjski organ zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
ZDDV člen 40. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2, 2/1.
DDV - odmera DDV - opravljanje storitev - razvoj modula za prenos podatkov - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni računi
Definicijo neplačujočega gospodarskega subjekta določa Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. 10. 2004, ki v 1. točki 2. člena določa, da neplačujoči gospodarski subjekt pomeni gospodarski subjekt, registriran kot davčni zavezanec za DDV, ki morebiti z goljufivim namenom pridobi blago ali storitve ali to simulira brez plačila DDV in dobavlja to blago ali storitve z DDV, vendar ne plača dolgovanega DDV ustreznemu državnemu organu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - kaznivo dejanje goljufije
Dodelitev zagovornika v primerih fakultativne obrambe je bila prenesena v ZBPP kot krovni zakon. Sam ZBPP ne zapolnjuje pojma pravičnosti, zapolnila ga je sodna praksa. Organ je pravilno uporabil in tudi navedel dejstva in okoliščine, ki tožeče stranke ne opravičujejo do brezplačne pravne pomoči. Konkretnih ugovorov zoper dejstva, ki pomenijo ugotovljeno dejansko stanje za uporabo pojma „načelo pravičnosti“, pa tožeča stranka ne navaja.
ZUP člen 279, 279/1, 279/2. ZZKat člen 8, 20, 20/1, 21, 22, 22/1, 22/4, 23, 23/1, 23/1. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja člen 4.
postopek izdelave zemljiškega katastra - nova zemljiškokatastrska izmera - javna razgrnitev podatkov - naznanilni list - upravni akt - ničnost upravnega akta
Postopek nove zemljiškokatastrske izmere v zakonu ni bil urejen kot upravni postopek, ki bi bil zaključen z izdajo upravne odločbe, zato tožnika ne moreta uveljavljati nepravilnosti, za katere zatrjujeta, da so bile v tem postopku storjene, z uporabo pravnih sredstev po ZUP. O presoji, da naznanilni list, katerega izrek za ničnega predlagata tožnika bi moral prvostopenjski organ njun predlog zavreči, in ne zavrniti. Ne moreta pa tožnika ob jasnem razlogovanju, da se naznanilni list ne more izreči za ničnega, ker ni upravni akt v smislu in 1. in 2. odstavka 279. člena ZUP zgolj zaradi načina odločitve, ki je negativna meritorna namesto formalna (nezakonita), v tožbi z uspehom zatrjevati, da je organ pravno sredstvo dopustil ter v nadaljevanju nato uveljavljati kršite, ki naj bi jih ta v postopku meritornega reševanja predloga zagrešil.
V konkretnem primeru za nepriznanje odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da tovorno motorno vozilo dejansko ni bilo dobavljeno. Subjektivnega elementa tožnika, torej ali je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v davčni utaji, davčnemu organu ni treba ugotavljati.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zahtevek zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine - pravočasnost zahtevka
Predlagatelji z zahtevo za denacionalizacijo niso uveljavljali tudi zahtevka za zmanjšano vrednost oziroma ga niso uveljavljali do izdaje prvostopenjske odločbe, s katero je bilo odločeno o vrnitvi podržavljene stavbe v naravi. Odškodnino so torej uveljavljali po tem, ko je bila stavba v naravi že vrnjena, pa tudi zmanjšana vrednost naj bi se nanašala na že vrnjeno stavbo. S stanjem stavbe so bili seznanjeni že pred odločitvijo o vrnitvi v naravi. Zahtevek po 26. členu ZDen, ki se uveljavlja v postopku denacionalizacije dela premoženja, ki ga zaradi ovir, določenih z zakonom, ni mogoče vrniti v naravi, ampak se zanj določi denacionalizacija v obliki odškodnine, je tako prepozen.
ZVCP-1 člen 173. Pravilnik o vozniškem izpitu člen 7.
vozniški izpit - teoretični del vozniškega izpita - odstranitev z izpita - uporaba nedovoljenih pripomočkov
Na podlagi Pravilnika o vozniškem izpitu izpitna komisija lahko odstrani kandidata z izpita, če ta pri izpitu uporablja nedovoljene pripomočke. Tožena stranka je pravilno ugotovila dejansko stanje v tem pogledu (uporaba nedovoljenih pripomočkov). Sodišče tako tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na neresnične navedbe članov komisije glede opravljanja izpita, kar je bistveno za presojo zadeve, ni upoštevalo.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov in specifikacij, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa predvsem očita, da ne razpolaga z verodostojno poslovno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane gradbene storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - pritožba v delovnem sporu
Tožena stranka se je v okviru ugotavljanja izpolnjevanja vsebinskega (objektivnega) pogoja morala ukvarjati z ugotavljanjem okoliščin in dejstev zadeve, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za odobritev BPP, te okoliščine in dejstva pa je morala ugotavljati na podlagi predložene sodbe Delovnega sodišča v Celju, zoper katero tožnik želi vložiti pritožbo. Morala je torej presoditi ali je verjetnost uspeha v tem postopku izkazana vsaj s stopnjo verjetnosti, zato so tožbene navedbe, da je se je toženka spustila na raven odločanja drugostopenjskega sodišča, neutemeljene.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi postopka ni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklep po 5. členu ZUS-1 ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Gre za vmesen procesni sklep t.i. sklep procesnega vodstva. Denacionalizacijski postopek s takim sklepom ni končan in se bo po odločitvi v pravdnem postopku, zaradi katerega je bil prekinjen, nadaljeval.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in povračilo stroškov odvetniku - rok za predložitev napotnice - zavrženje zahteve
Rok iz 5. odstavka 40. člena ZBPP je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Pristojni organ mora zahtevo, ki ni vložena v predpisanem roku, skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - interes pravičnosti - zagovornik v kazenskem postopku
Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi BPP pravilno oprla na ugotovitev, da bi bila odobritev BPP v obravnavani zadevi v nasprotju z interesom pravičnosti, saj tožniku že splošna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti ter načelo v dvomu v korist obdolženca, zagotavljajo pošten postopek.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna izguba - prikrivanje davčne izgube
V 6. členu ZDDPO so določene davčne oprostitve. Med drugim po teh določbah davka ne plačujejo javna podjetja, ki so v lasti Republike Slovenije oziroma občin. Razlaga, po kateri je javno podjetje v takšnem primeru oproščeno plačila davka od dobička pravnih oseb samo od sorazmernega dela dobička, ki pripada proračunu Republike Slovenije oziroma občine, je po presoji sodišča skladna z namenom obravnavane oprostitve, po kateri obdavčitev dobička, ki kot vir prihodkov v celoti pripade proračunu, ni potrebna.