ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - način izvršbe - zavrženje tožbe
Po 1. odstavku 290. člena ZUP organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, v sklepu o dovolitvi izvršbe sicer res (med drugim) določi način izvršbe, vendar se ta določba smiselno lahko nanaša le na načine izvršbe, ki jih predvideva zakon. V primeru nedenarne obveznosti sta to izvršba po drugih osebah (297. člen ZUP) ali pa izvršba s prisilitvijo (298. člen ZUP), kar izhaja tako iz izvršilnega naslova, kjer je tožeča stranka opozorjena na možnost izvršbe po drugih osebah, kot tudi iz izpodbijanega sklepa, kjer je tožena stranka izvršbo po drugih osebah določila kot način izvršbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - reklamni pano - kozolec
Prostorski akt na območju kmetijskih zemljišč ne dopušča gradnje kozolcev, kar pomeni, da bi morala tožnica za objekt, na katerega se nanaša izpodbijana odločba in ne glede na njegovo poimenovanje (reklamni pano ali kozolec), imeti gradbeno dovoljenje, saj niso izpolnjeni pogoji za gradnjo brez njega.
Upravno sodišče RS je že v več svojih sodbah zavzelo stališče, da na zakonitost odločbe ne vpliva odrejena ustavitev gradnje v primeru že zgrajenega objekta. Izrečeni ukrep namreč ne pomeni le ustavitve nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnih nadaljnjih del na objektu.
Pomanjkljivo strokovno mnenje komisije ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke, četudi so laične narave.
ZUP člen 292, 293. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 63, 63/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje prvostopnega in drugostopnega akta - sklep o dovolitvi izvršbe
Ker izpodbijani akt ne določa samo, da se dovoli izvršba, ampak določa tudi prisilno sredstvo, če stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti, je sodišče sprejelo tožbo v obravnavo.
Zoper sklep v upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. V konkretnem primeru ni podana nobena okoliščina iz 1. odstavka 293. člena ZUP, na podlagi katere bi moral organ po uradni dolžnosti ustaviti izvršbo.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahteven objekt - lokacijska informacija
Lokacijska informacija ni akt, s katerim se dovoljuje gradnja, temveč predstavlja le potrdilo v smislu določb ZUP, ki ga izda občinski upravni organ kot informacijo investitorju nameravane gradnje, da se seznani, kakšna so merila in pogoji za načrtovanje investicijske namere.
Tožnica za lopo, ki se šteje za nezahtevni objekt, nima gradbenega dovoljenja, zato ji je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1.
upravni postopek - pravnomočno rešena zadeva - zavrženje zahteve
Ker je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga glede zahtevka o izvršitvi odločbe pa se nista v ničemer spremenila, je upravni organ ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnika zavrgel, saj je bilo o njej že pravnomočno odločeno.
gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s pogoji lokacijskega dovoljenja
Pri presoji, ali projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjuje pogoje lokacijskega dovoljenja, je treba upoštevati celoten objekt (in ne le njegov del), saj le objekt v celoti služi proizvodni dejavnosti, ki se vrši v njem.
legalizacija orožja - pogoji za izdajo orožne listine - pogoj zanesljivosti - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
Tožnik je bil pravnomočno obsojen za naklepni kaznivi dejanji, zaradi česar ni zanesljiv, saj ne izpolnjuje pogoja iz 3. točke 2. odstavka 14. člena v zvezi s 1. alinejo 2. odstavka 16. člena Zakona o orožju.
odlog in obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - plačilna nezmožnost - izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov - hujša gospodarska škoda - dokazno breme
Tožnik v postopku ni izkazal, da je nelikviden zaradi razlogov, na katere ni mogel vplivati ter da mu zaradi tega grozi hujša gospodarska škoda, zato je davčni organ ravnal pravilno, ko je njegovo vlogo za odlog oziroma obročno plačilo dolga iz naslova davkov in prispevkov kot neutemeljeno zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - sprememba okoliščin - posebni ugotovitveni postopek - odločba o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči
Izpodbijana odločba je nezakonita, ker tožena stranka ni dala tožeči stranki v upravnem postopku možnosti, da se izreče o ključni sporni dejanski okoliščini, na katero je tožena stranka oprla izpodbijano odločitev. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bila okoliščina, da je prosilka (postala) samostojna podjetnica nova okoliščina, ki je nastala po izdaji odločbe, s katero je bila tožnici priznana brezplačna pravna pomoč, in da je zato tožnica imela zakonsko obveznost, da bi o tej „novi“ okoliščini obvestila pristojni organ.
Po določilu 42. člena ZBPP strokovna služba „po izvedenem ugotovitvenem postopku“ predlaga pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč izdajo odločbe in šele potem mora pristojni organ „takoj“ izdati odločbo. Ugotovitveni postopek, pa v opisanih okoliščinah konkretnega primera zajema tudi spoštovanje 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - vrednost nepremičnin - obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin
Glede na to, da je tožnik na izrecen poziv tožene stranke za dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da navede realno tržno vrednost nepremičnine, toženi stranki za te namene predložil obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, pri čemer ni navedel, da se z izračunom ne strinja, oz. da je njegovi vrednosti ugovarjal, tega pa ne zatrjuje niti v tožbi, je tožena stranka po presoji sodišča te podatke utemeljeno upoštevala pri ugotavljanju višine tožnikovega premoženja.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - stranka v postopku - strinjanje s pokazano mejo
Ker je tožnik mejni obravnavi dokazano in zavestno prisostvoval kot nov solastnik spornih dveh parcel, kar je bilo tudi ustrezno vpisano v zapisnik in torej znano vsem prisotnim, prejšnji solastnik pa se obravnave ni udeležil, je s podpisom zapisnika tožnik izrazil strinjanje s potekom meje tudi glede na novo pridobljenih parcel.
ZKme-1 člen 33,34. ZKme člen 3č, 3d. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-6.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - integrirano poljedelstvo - pravna korist - izboljšanje položaja - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je zamudila tudi rok za tako imenovano zapoznelo vlogo, ki bi jo lahko vložila do 9. 6. 2008 do 24.00 ure. Iz podatkov v upravnih spisih je razvidno, da je tožeča stranka šele 12. 5. 2009 in nato še 25. 5. 2009 zbirno vlogo dopolnila in uveljavljala zahtevek za podukrep KOP-IPL še na površini 130,67 ha. Zahtevek oziroma vloge mora stranka pravilno izpolniti v določenih rokih, ki so prekluzivni in torej nepodaljšljivi.
V obravnavani zadevi je v točki 1. izreka izpodbijane odločbe bilo ugodeno tožnikovemu zahtevku. Po presoji sodišča zato izpodbijana odločba v tem delu delu ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu. Tožnik si namreč svojega pravnega položaja v tem postopku ne more izboljšati.
davčni dolg - obročno plačilo davčnega dolga - odpis davčnega dolga
Organ prve stopnje je tožnikovi vlogi za odpis davčnega dolga delno ugodil in sicer je del dolga odpisal, za drugi del dolga pa mu je odobril obročno odplačilo davčnega dolga. V postopku so bile ugotovljene vse okoliščine, ki so pomembne za odločanje o vlogi za odpis, delni odpis in obročno plačevanje davčnega dolga.
Pravno varstvo v zvezi s postopki prekinitve prestajanja kazni zapora je zagotovljeno v okviru upravnega postopka, v nadaljevanju pa tudi v okviru sodnega postopka - upravnega spora v zvezi s preizkusom zakonitosti takšnega akta. V okviru rednega upravnega spora (spora o zakonitosti upravnega akta) pa lahko stranka postavi tudi vprašanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Tretji javni razpis za izbor operacij iz prednostne usmeritve »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 poglavje 6.1, točka 5. ZSRR-1 člen 1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - zaključenost finančne konstrukcije operacije - računska pomota
Ker so ugotovljena odstopanja le v seštevkih vrednosti investicije, ne pa v posameznih postavkah tabel, gre le za računsko pomoto zaradi zaokroževanja številk navzgor, kar pa ne pomeni, da zato operacija tožeče stranke, s katero se je prijavila na razpis, nima zaključene finančne konstrukcije.
ZZVNN člen 1, 2, 2a. ZUP člen 8, 10, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - begunec - obrazložitev odločbe
Ugotovitev obeh upravnih organov, da sta tožničin oče in brat, ki naj bi po pregonu, izvedenem s strani Italijanov, postala domobranca, ne more biti podlaga za dokazno oceno, da italijanski okupator ni pregnal tožnice iz doma v okoliščinah iz 4. odstavka 2. člena ZZVN, ker sta bila tožničin oče in brat v času pregona domobranca. Ta okoliščina je vsaj nepopolno ugotovljena glede na izjave vseh prič, če ni že netočna sama po sebi. Tudi dejstvo, da so italijanske okupatorske sile vas izselile, in hkrati nudile pregnanemu civilnemu prebivalstvu zaščito, ne more biti podlaga za ugotovitev, da Italijani tožnice iz vasi niso pregnali v okoliščinah iz 4. odstavka 2. člena ZZVN. Takšno dvojno ravnanje italijanskih okupacijskih sil namreč ni izključeno.
Ker iz nobene odločbe ni dovolj jasno razvidno, kateri konkretni zakonski dejanski stan je tožena stranka uporabila, ker je ugotovila dejstva, ki se ne ujemajo s podatki v spisu in ni napravila celovite presoje vseh izpovedb prič, se odločbe ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka.