ZRud člen 48, 48/1, 48/1-2, 50, 50/1, 50/1-1. Pravilnik o načinu izdelave, zaporedju, vsebini in reviziji rudarskih projektov člen 12. ZUS-1 člen 52.
dovoljenje za izvajanje rudarskih del - velikost pridobivalnega prostora - dopolnitev vloge - rudarski projekt - upravni spor - tožbena novota
Dovoljenje za izvajanje del po 50. členu ZRud, za katerega je tožena stranka dala vlogo, med točno določenimi področji, ki jih zajema, ne vsebuje samega dovoljenja za izkoriščanje (to določa 2. točka prvega odstavka 48. člena zakona in je postopek ločen). Zaradi več desetletij vodene nedoslednosti obravnavanega kamnoloma je bilo treba z odločitvijo upravne enote takšno stanje dokončno urediti. Velikost pridobivalnega prostora je med različnimi strankami v postopkih sporna že vse od leta 1971, in ker je navedeno dovoljenje za izkoriščanje, ki je del revidiranega projekta, že od leta 1980, četudi se je dejansko stanje v naravi v tem času spreminjalo, je odločitev obeh upravnih organov za dokončno ureditev tega stanja pravno utemeljena.
Komisija za cepljenje v svojem mnenju sicer navaja, da je proučila predlog tožnikov, vendar pa se do razlogov, glede katerih tožnika menita, da so ovire za cepljenje, ni opredelila in nanje ni odgovorila. Zgolj njen sklep, da ni zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja še ne pomeni ustrezne obrazložitve njenih ugotovitev in strokovnih dognanj.
Pomanjkljivo strokovno mnenje ne more biti podlaga za izdajo upravne odločbe. V takem primeru mora upravni organ zahtevati dopolnitev mnenja.
ZIL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-b, 43/1-c, 43/1-e, 43/1-h.
industrijska lastnina - registracija znamke - absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamke - zavarovanje znamke za storitve - razlikovanje med znakom in storitvijo
Kot znamke se ne morejo registrirati znaki, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka, saj v tem primeru ne bi bila izpolnjena bistvena funkcija znamke, ki je v tem, da potrošnika seznani z izvorom blaga ali storitve.
Znak „080-TAXI“ upoštevni javnosti - uporabnikom taksi storitev ne sporoča, da storitev opravlja tožeča stranka. Glede na vrsto storitve in na trg, kjer se izvaja, bi lahko tak znak uporabljali številni izvajalci te storitve in od potrošnika ni mogoče pričakovati, da bo mislil, da pod tem znakom posluje le en izvajalec na trgu tj. tožeča stranka. Razlikovalnost znaku ne daje niti kombinacija številk in besede, niti vezaj med njima.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 člen 85, 85/6.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - razpisni pogoji - standardna klasifikacija dejavnosti - registrirana dejavnost
Tožnik nima prav, da je organ druge stopnje spregledal dejstvo, da se usnjeni materiali uporabljajo tudi v tekstilni in množici drugih industrij, saj je organ opravil poizvedbe pri Statističnem uradu RS tako, da je upošteval vsebino vloge, ki jo je tožnik sam izpolnil in v kateri je nedvomno navedeno, da namerava z načrtovano investicijo uvesti linijo za proizvodnjo krojenega usnja in tekstila oziroma da namerava izvajati storitev razreza sestavnih delov za usnjarsko in tekstilno industrijo. Glede na pogoje razpisa bi moral biti tožnik že ob oddaji vloge registriran za upravičeno dejavnost (II. točka Javnega razpisa), zaradi česar pa organ ni mogel delno zavrniti vloge, ker se prijavljena naložba nanaša na obe dejavnosti.
DDV - dodatna odmera DDV - dejavnost zbiranja odpadkov - neplačujoči gospodarski subjekt - sodelovanje v goljufivih transakcijah - fiktivni računi
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da tožeča stranka ni dokazala, da bi izdajatelj računov dejansko opravil izročitev blaga, ki so bile zaračunane z obema računoma, na podlagi katerih tožeča stranka uveljavlja pravico do odbitka. Računa, s katerima je tožeča stranka dokazovala pravico do odbitka, sta fiktivna.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice
Glede na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči, ki je v izreku odločbe jasno omejena na zastopanje do zaključka glavne obravnave, ni mogoče slediti stališču tožnika, da bi moral kot odvetnik nagrado priglasiti v roku 8 dni od dneva vročitve sodbe in s tem zaključka postopka na prvi stopnji.
Premeščanje obsojencev ureja ZIKS-1 in se vodi po pravilih upravnega postopka. Za dodelitev BPP za upravni postopek oziroma za zadeve, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - starši
Lastni dohodek tožničine matere v letu 2009 je znašal 5.892,78 EUR in je s tem bistveno presegal znesek posebne olajšave iz 3. točke 1. odstavka 114. člena Zdoh-2 (2.251,46 EUR), zato tožnici posebna olajšava za vzdrževanje matere glede na določbo 9. odstavka 115. člena ZDoh-2 utemeljeno ni bila priznana.
ZDoh člen 15, 16, 63, 64. ZPSV člen 3. ZDDPO člen 20.
izplačilo dobička - dohodek iz premoženja - osebni prejemek - davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost
Ob nesporno ugotovljeni vsebini družbene pogodbe in sklepa o delitvi dobička je pravilno stališče davčnih organov, da predstavlja dohodek iz premoženja (dohodek, dosežen z udeležbo pri dobičku) le tisti del izplačila, ki prejemniku pripada v skladu z družbeno pogodbo, v presežnem delu pa izplačilo predstavlja druge osebne prejemke.
Tožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem tožeča stranka uveljavlja, da se ji kot davčno priznani odhodki upoštevajo dodatno obračunani davki in prispevki ter neto zneski izplačil, ki so po izpodbijani odločbi predmet dodatne obdavčitve, ter zahteva, da dobiček v znesku, ki je bil prekvalificiran v druge prejemke, ostane še naprej nerazporejen. Izplačilo dobička ni davčno priznan odhodek. Izplačani znesek in davčne obveznosti, ki so vezane na posamezno izplačilo dobička, lahko, ker tožeča stranka razširjenega dobička pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida za leto 2002 skladno s SRS 15 ni izkazovala (niti za to niso bili izpolnjeni pogoji), zmanjšujejo le dobiček tega leta, ki pripada družbenikom. Delitev dobička na podlagi sklepa skupščine pa tudi ni strošek oziroma odhodek leta sprejema sklepa o razdelitvi in njegovega izplačila.
ZDavP-2 člen 125, 125/2, 126, 126/4, 418, 418/1, 418/2.
davčna izvršba - za odločanje relevantni predpis - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - relativni zastaralni rok - začetek teka relativnega zastaralnega roka - absolutni zastaralni rok
Sklep o davčni izvršbi, izdan 11. 8. 2008, je pravilno oprt na določbe ZDavP-2, ki so veljale oziroma ki so se uporabljale v času odločanja na prvi stopnji. Tožnica se v tem oziru neutemeljeno sklicuje na določbo 2. odstavka 418. člena ZDavP-2. Pri tem namreč zmotno enači postopek odmere dohodnine in postopek davčne izvršbe, ki sta samostojna, ločena postopka. V obravnavani zadevi gre za zadevo davčne izvršbe, zato je sklicevanje na pravna sredstva, vložena v postopku odmere dohodnine, torej v drugi zadevi, nerelevantno.
V času izdaje izpodbijanega sklepa veljavne določbe ZDavP-2 je treba uporabiti tudi glede zastaranja, ker ta zakon posebnih prehodnih določb v zvezi z uporabo instituta zastaranja ne vsebuje.
V obravnavanem primeru se izvršuje odločba o odmeri dohodnine z dne 6. 2. 2002, ki je postala izvršljiva dne 27. 3. 2002. S tem dnem je glede pravice do izterjave davka začel teči 5-letni relativni zastaralni rok iz 2. odstavka 125. člena ZDavP-2.
Določbo 4. odstavka 126. člena ZDavP-2 je treba razumeti v smislu, da je v zvezi z zastaranjem pravice do izterjave davka relevantno, kdaj je prvič začelo teči zastaranje glede te pravice in kdaj je prvič začelo teči zastaranje glede pravice do odmere davka.
Šteje se, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če njegov mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve.
Premeščanje obsojencev ureja ZIKS-1 in se vodi po pravilih upravnega postopka. Za dodelitev BPP za upravni postopek oziroma za zadeve, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage. Namen brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - tožbena novota
Glede na ugovor tožnika, da dolg še ni dospel v plačilo, je drugostopenjski organ spremenil izrek izpodbijanega sklepa tako, da je v njem spremenil datume dospelosti, ter s tem ravnal skladno z določbami ZDavP-2 o davčni izvršbi na druge denarne terjatve dolžnika, saj so bile davčnemu dolžniku zarubljene terjatve, za katere ni sporno, da dospejo v plačilo prej kot v enem letu od prejema sklepa. Da je bil kateri od obrokov že plačan, pa tožnik v ugovoru ni navajal in zato ta tožbena navedba pomeni tožbeno novoto v smislu 3. odstavka 20. člena ZUS-1.
ZIN člen 33, 33/2, 33/3. Odlok o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Krško člen 62.
ukrep občinskega inšpektorja za ceste - občinska cesta - nekategorizirana občinska cesta - prepoved ogrožanja ceste in prometa
Na podlagi 62. člena Odloka o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah je prepovedano začasno ali trajno zasesti kategorizirano občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati celo ali objekte na njej ali ogrožati promet na cesti. V konkretnem primeru je odločilno dejstvo, da gre za nekategorizirano javno pot, ki je namenjena javnemu prometu, ter da jo je tožnik z namestitvijo ovir na njej ogrozil za promet.
ZOPDA člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/1, 5/1-3, 10, 10/1. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti in merilih za določitev višine odškodnine člen 4, 4/3.
odškodnina za poklicno bolezen - izpostavljenost azbestu - zavezanec za plačilo odškodnine - zaposlenost upravičenca pri več delodajalcih
Dejstvo, da je bil upravičenec zaposlen še pri drugem delodajalcu, pri katerem je tudi opravljal delo, pri katerem je bil izpostavljen azbestu, ne more vplivati na odgovornost tožeče stranke in na znižanje višine odškodnine, ki je bila določena na podlagi določb ZOPDA.
Tožnik nima veljavnega lokacijskega dovoljenja, pa tudi če bi ga imel, se nanj ne bi mogel sklicevati. Neskladna gradnja namreč pomeni, da je za gradnjo sicer pridobljeno gradbeno dovoljenje, da se dela izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v njem, ne pa, da ima investitor za gradnjo pridobljeno zgolj lokacijsko dovoljenje.
ZBPP člen 24, 24/5, 34, 34/4. ZUstS člen 51, 51/1, 51/2.
brezplačna pravna pomoč - ustavna pritožba - posebna pravna pomoč - pogoji za dodelitev posebne pravne pomoči - izčrpanje vseh pravnih sredstev
Tožnik zoper sklep Bpp 28/2011-4 ni vložil tožbe v upravnem sporu, zato je tožena stranka pravilno zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev posebne pravne pomoči v zvezi z ustavno pritožbo zoper citirani sklep.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 23, 23/1. Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč priloga 1.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilo OMD - prijavljene površine - dejanska raba površin - ugotavljanje dejanske rabe površin - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zavrnitev zahtevka
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je od prijavljenih površin GERK-ov odštela površine, pri katerih je bila ugotovljena gostota dreves več kot 50 dreves na hektar (v primeru trajnih travnikov) oziroma je bila ugotovljena pokrovnost drevesnih krošenj oziroma grmov večja od 75% (v primeru kmetijskih zemljišč poraslih z gozdnim drevjem). Neutemeljen je tožbeni ugovor, da navedena pogoja ne veljata, če se zemljišča popasejo, pač pa samo, če se obdelujejo na druge načine, saj Pravilnik kot način obdelave enači pašo in košnjo. Prav tako Pravilnik ne določa izjem za zemljišča na Krasu, zato je neutemeljena tudi tožbena navedba, da bi morala tožena stranka zemljišča na Krasu obravnavati drugače kot zemljišča drugod po Sloveniji.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje- ureditev meje v primeru spora - napotitev na sodni postopek - nesprožitev sodnega postopka - domneva o strinjanju s predlagano mejo
Iz listin upravnega spisa je razvidno, da se s predlagano mejo nista strinjali tožnici, zato je neutemeljen njun tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka na sodni postopek napotiti predlagateljico postopka, saj se je ta s predlagano mejo strinjala.