usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava - strokovno mnenje komisije
Pomanjkljiv ugotovitveni postopek ni v skladu s temeljnim načelom, po katerem je treba v čim večji meri, kolikor je to po strokovnih kriterijih sprejemljivo in uresničljivo, zagotoviti integriranost otrok s posebnimi potrebami v šolah, ki jih obiskujejo ti otroci. Osnovna šola ima namreč obveznost, da za izvajanje osnovnošolskega programa otrok s posebnimi potrebami zagotovi strokovne delavce za pripravo, izvedbo in evalvacijo individualiziranih programov. Izobraževanje mora potekati po načelu enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnosti otrok. Za predmetno zadevo je pomembno tudi, da mora biti organizacija vzgoje in izobraževanja čim bližje kraju bivanja. V predmetni zadevi sta napaka v razlagi materialnega prava ter pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje še toliko bolj pomembna, ker izpodbijani odločbi ne pomenita samo to, da bi moral A.A. zamenjati osnovno šolo in s tem izobraževalno in socialno okolje, v katerem je navezal prijateljske in družabne stike z učitelji in učenci ter se morda v njem (zelo) dobro počuti, ampak bi moral zaradi izpodbijanih odločb za daljša časovna obdobja celo zapustiti svoj dom in bistveno zmanjšati neposredne stike z materjo, s katero sicer živi, tekom delovnega tedna od ponedeljka do petka popoldne, saj bi živel v Ljubljani. Izpodbijani odločbi torej posegata v pravico do zasebnosti in družinskega življenja mladoletnega A.A. in njegove matere.
ZPSto-2 tožnici kot izvajalki univerzalne poštne storitve ne daje pravice sodelovati v vlogi stranske udeleženke v postopku izdaje ugotovitvenih sklepov na podlagi drugega odstavka 24. člena v zvezi s tretjim odstavkom 4. člena ZPSto-2, te pravice pa ji ne daje niti kateri drugi pravni predpis.
Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 27. EZ člen 64n, 64n/3, 64n/4, 64n/4-1.
dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - poseg v pridobljene pravice
Zakonska odločba 3. odstavka 64.n člena EZ, ki ureja princip zmanjšanja podpore, ne učinkuje za nazaj, torej za dejanska stanja, ki so nastala pred uveljavitvijo EZ; določilo 27. člena Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije, na podlagi katere je bila tožniku izdana začasna odločba o dodelitvi podpore do 1. 11. 2009, je bila ravno tako v funkciji in veljavi na podlagi zakonskega pooblastila iz 9. odstavka 64.n člena EZ, ki je vseboval princip zmanjšanja podpore, če upravičenec prejema drugo vrsto državne pomoči, in je urejala zgolj začasni režim podpore v prehodnih in končnih določbah. Izpodbijana odločba je spremenila stanje glede na začasno odločbo za naprej v skladu z EZ in zato posega v pridobljene pravice z izpodbijano odločbo ni bilo.
zamenjava vozniškega dovoljenja - uporaba podzakonskega predpisa
Predmet spora je dokončni upravni akt, s katerim je prvostopni organ zavrnil tožnikovo vlogo za izbris opombe (21800 A le do 50 km/h) v vozniškem dovoljenju upoštevaje, da je tožnik dne 29. 10. 2009 opravil vozniški izpit za voznika motornih vozil kategorije A (brez omejitev).
Pri svoji odločitvi se je prvostopni organ oprl na določila 1. odstavka 147. člena ZVCP, veljavnega v času odločanju o tožnikovem zahtevku v povezavi s tedaj veljavnimi določili Pravilnika o vozniških dovoljenjih, ki je bil izdan na podlagi noveliranega ZVCP (ZVCP-1E). Slednji med drugim v 102. členu določa, da morajo vsi imetniki vozniških dovoljenj najpozneje v 10-ih letih od uveljavitve tega zakona zamenjati vozniška dovoljenja, izdana na obrazcih, predpisanih med drugim s Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 117/02, 100/03 in 59/04) ali Pravilnikom o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 80/05) z vozniškim dovoljenjem na obrazcu, ki bo predpisan v skladu z Direktivo 2006/126/ES. Ob zamenjavi vozniškega dovoljenja obdržijo imetniki vozniških dovoljenj vse pravice, ki izhajajo iz tega vozniškega dovoljenja.
človekove pravice - odprava pripora - kršitev pravice do osebne svobode - subsidiarno sodno varstvo - izpodbijane sodnih odločitev
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati odločb sodišč, saj gre za odločbe organa sodne veje oblasti izdane v izvrševanju ustavnih pristojnosti. Sodne odločbe je tako možno izpodbijati le s pravnimi sredstvi, vloženimi pred rednim sodiščem, ter po izčrpanju pravnih sredstev v primeru kršitve ustavnih pravic, z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjsko stanje prosilca - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - vrednost zamolčanega premoženja
Zmotno je stališče tožnika, da je treba v prošnji navesti le tiste podatke o premoženjskem stanju, ki bi lahko vplivali na izpolnjevanje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnika doleti sankcija po petem odstavku 20. člena ZBPP, četudi zamolči lastništvo premoženja, ki je zgolj manjše vrednosti.
ZUP člen 238, 238/3. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 33, 33/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - površina GERK-a - dejanska raba - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu - pritožbena novota
Tožnik pripomb na zapisnik v smeri izpodbijanja dejanskih ugotovitev, ugotovljenih pri kontrolnem pregledu površin na kraju samem, ni podal. Niti v pritožbi niti v tožbi ni pojasnil, zakaj tega ni storil oziroma zakaj je tem dejanskim ugotovitvam prvič oporekal šele v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi njegovega zahtevka OMD ter v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, izpodbijano v tem postopku. Tako je glede na določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP pravilna odločitev pritožbenega organa, ki pritožbenih ugovorov glede dejanskih ugotovitev kontrolnega pregleda ni upošteval.
EZ člen 64n. ZUP člen 214. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljenih virov energije člen 15.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - mala fotonapetostna elektrarna - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - obrazložitev odločbe
Kljub obrazložitvi tožene stranke, na katerih podlagah so bile ugotovljene in izračunane predpostavke in katero formulo je uporabiti za izračun zmanjšanja nespremenljivega dela referenčnih stroškov, sodišče ne more spregledati, da tožena stranka ni pojasnila in v obrazložitvi odločbe natančno predstavila izračuna predpostavk, niti izračuna spornega zmanjšanja nespremenljivega dela referenčnih stroškov. Zgolj sklicevanje na formulo iz tretjega odstavka 15. člena Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije ne ustreza v ZUP predpisanemu standardu obrazložitve odločbe.
KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4, 82/4-2, 88, 88/1, 88/5. ZKP člen 508, 508/2, 510. ZIKS-1 člen 8, 8/3, 107.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - predhodna obsojenost - novo kaznivo dejanje
Komisija za pogojni odpust je pri odločanju imela na voljo vse potrebne podatke. Ne glede na pozitivno oceno zavoda, ki izhaja iz poročila, ki ga je komisija pri odločanju upoštevala, pa sta na njeno oceno, da ne more utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja, na podlagi katere je tožnikovo prošnjo za pogojni odpust zavrnila, odločilno vplivali okoliščini predhodne obsojenosti tožnika in teka novega kazenskega postopka zoper tožnika za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora.
stroški postopka - zahteva za povrnitev stroškov - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Iz obrazložitve odločbe razlogi, ki bi se nanašali na II. točko izreka(t.j. glede stroškov postopka), niso razvidni, temveč se po vsebini nanašajo le na v I. točki izreka sprejeto odločitev. Ker pa mora obrazložitev odločbe glede na 214. člen ZUP vsebovati (tudi) razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku, se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti in je že iz tega razloga odločba nezakonita.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - parcelacija
Tožnik v tem postopku, ki se nanaša le na dovolitev parcelacije, pri čemer je površina nepremičnine, predvidena za parcelacijo, določena že z odločbo o uvedbi postopka razlastitve, ugovora, ki se nanaša na površino parcele, potrebne za namen razlastitve, ne more uspešno uveljavljati.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - pravnomočnost odločbe - dopolnilna odločba
Sodišče ugotavlja, da odločba z dne 28. 12. 2006 prav glede 3. tč. izreka, to je v delu, v katerem ni bila odpravljena (z odločbo drugostopenjskega organa z dne 20. 8. 2007), ni postala pravnomočna. O pritožbi zoper to odločbo drugostopenjski organ ni odločil v celoti; z odločbo z dne 20. 8. 2007 je namreč pritožbi delno ugodil (glede 2. točke izreka, ki jo je odpravil), v preostalem pa o njej ni odločil, pač pa je po nadzorstveni pravici le še odpravil del 1. točke izreka in zadevo v tem obsegu vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Tako pravno stanje pa narekuje izdajo dopolnilne pritožbene odločbe.
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 14, 18.
Navodila za sledljivost živil v trgovini niso obvezen pravni vir, vendar pa mora organ prve stopnje kot ožji strokovnjak na tem področju natančno obrazložiti, zakaj v konkretnem primeru veljajo določeni (višji) standardi in na kakšni pravni osnovi.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pooblaščenec - podpis zapisnika o mejni obravnavi
Dejanja v postopku, ki jih v mejah pooblastila opravi pooblaščenec imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka, zato se šteje, da sta se tožnika strinjala s potekom predlagane meje.
Prvostopenjski organ tožniku ni priznal odbitka vstopnega DDV po računih, ki jih je tožnik prejemal od treh dobaviteljev, ker je ugotovil, da v obravnavanih primerih ni prišlo do dobav blaga s strani izdajateljev računa in da je šlo za fiktivne posle. Tožnik ni dokazal, da bi mu bila opravljena dobava blaga (odpadnih surovin) s strani izdajateljev računov, zato tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV po spornih računih.
DDV - dodatna odmera DDV - oprostitev plačila DDV - oproščene dobave blaga znotraj skupnosti - nakup motornih vozil in priklopnikov
Oprostitev plačila DDV je možna le, če davčni zavezanec izkaže, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 31.a člena ZDDV. Ker gre za davčno oprostitev, je potrebno navedeno določbo tolmačiti restriktivno (ozko), saj gre za uveljavljanje oprostitve iz točno določenega naslova. Izpolnitev pogojev iz 1. odstavka 31.a člena ZDDV lahko davčni zavezanec izkaže le z relevantnimi dokazi, torej z verodostojnimi pisnimi listinami. Tožnik v postopku ni dokazal, da je bilo blago (tovorna motorna vozila) odpeljano iz Republike Slovenije v drugo državo članico Evropskih skupnosti, saj ni imel dokumenta o oddaji vozila kupcu, ni imel blagajniškega prejemka o plačni kupnini, ni razpolagal s korespondenco o prodaji.
Mnenje Komisije bi moralo biti pred izdajo odločbe posredovano tožnikoma v morebitno izjavo oziroma pripombe. Na to napotuje že načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Seznanitev tožnikov z mnenjem šele v odločbi namreč ne pomeni učinkovitega varstva pravic na način, kot jima ga zagotavlja tretji odstavek 146. člena ZUP, ne glede na opravljen razgovor pred Komisijo, saj v tej fazi postopka še ni bilo jasno, kakšen predlog bo Komisija organu sploh podala.
napredovanje v naziv - napredovanje v naziv mentor - pogoji za napredovanje - zahtevana izobrazba - spregled pogoja izobrazbe
Boniteta iz 146. člena ZOFVI velja le za tiste delavce, ki so ob uveljavitvi zakona opravljali delo na delovnem mestu, za katero po ZOFVI niso več izpolnjevali predpisanih pogojev in so ta dela opravljali neprekinjeno. Ker se je v obravnavanem primeru tožnica zaposlila v Osnovni šoli C. po uveljaviti določbe 146. člena ZOFVI, to pomeni, da so zanjo ob tej zaposlitvi veljali izobrazbeni pogoji po določbah ZOFVI, kar posledično pomeni, da prehodna določba 146. člena zanjo ne more veljati.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni račun - navidezni pravni posel - upravljanje storitev varovanja - nakup tovornih vozil - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožniku se očita, da je vedel oz. da bi moral vedeti, da gre za transakcije, ki pomenijo goljufijo DDV. Vendar je že dovolj očitek, da so računi pomanjkljivi, saj ZDDV strogo določa podatke, ki jih mora vsebovati prejeti račun, da je na njegovi podlagi mogoče uveljaviti pravico do odbitka vstopnega DDV. Formalno pomanjkljivega računa ni mogoče dopolniti z drugimi dokazili, pa čeprav bi se račun nanje izrecno skliceval. Račun mora vsebovati podatke o vrsti in količini prodanega blaga oziroma opravljenih storitev. Storitev na računu mora biti opisana tako, da je razvidno za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil dejansko opravljen.
Aktivni družbenik je oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka. Tožnik je imel v družbi 100% poslovni delež, kar pomeni, da je v izbrisani družbi pred njenim izbrisom imel možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje. Ker je imel tožnik položaj aktivnega družbenika, je odgovoren za neporavnane obveznosti izbrisane družbe.