V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi dveh računov in ugotovitev, da družbi dobav in storitev, zaračunanih po navedenih dveh računih, nista opravili in da sta bila navedena računa izdana le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Tožniku se očita, da je sodeloval pri transakcijah, ki so bile del utaje davka na dodano vrednost. Družbi nista mogli dobaviti blaga oziroma storitev, ker sploh nista poslovali in nista imeli za to niti kadrovskih niti materialnih pogojev, prav tako dobav blaga oz. storitev zanju ni opravil nihče drug, saj iz prometa na transakcijskih računih ni razvidno plačilo podizvajalcev.
davek na promet nepremičnin - davčni zavezanec - razveza pogodbe
Napoved za odmero davka na promet nepremičnin lahko vloži le davčni zavezanec, ki je tisti, ki nepremičnino odplačno prenaša in je lastnik nepremičnine. Tudi če se pogodbeni stranki dogovorita, da nosi stroške plačila davka kupec oziroma druga pogodbena stranka, ima ta sicer pravico do pritožbe oziroma do uporabe drugih pravnih sredstev, ne postane pa zaradi tega davčni zavezanec.
Določba 7. alinee 10. člena ZDPN-2 se nanaša na situacijo, ko do zemljiško-knjižnega prenosa nepremičnine še ni prišlo, ker se je pogodba pred tem že razvezala.
ZDavP-2 člen 125. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2.
DDV - dodatna odmera DDV - izbris pravne osebe iz sodnega registra - izbris brez likvidacije - aktivni družbenik - zastaranje
S tem, ko je bila prvotna prvostopenjska odločba z odločbo drugostopenjskega organa z dne 30. 12. 2008 odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, ni nastopila situacija odprave pretrganja zastaranja, kakor da prvostopna odločba z dne 5. 7. 2004 sploh ne bi bila izdana, ampak se je tudi po presoji sodišča postopek odmere davka nadaljeval. Petletni zastaralni rok odmere davka torej ni bil kršen. Kršen pa ni bil tudi desetletni objektivni zastaralni rok, saj je bila tudi nova odmera davka v izpodbijani odločbi izvedena v postavljenem roku.
Družba je bila 14. 11. 2008 izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po 1. točki 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP. Tožnik dejstvu, da je bil aktivni družbenik v izbrisani družbi, ni ugovarjal; ergo odgovarja upnikom za plačilo obveznosti izbrisane družbe.
brezplačna pravna pomoč - pristojni organ za odločanje o vlogi - socialni spor
Tožnik uveljavlja dodelitev BPP za vložitev odškodninske tožbe zoper ZPIZ zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Ker prosi za dodelitev BPP v zadevi socialnega spora, o kateri bi po določbi 2. alinee prvega odstavka 31.a člena ZBPP moral odločiti pristojni organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojni organ.
prispevki za socialno varnost - delo dijakov in študentov preko pooblaščenih študentskih servisov in agencij - vračilo plačanih pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja - razlaga zakona
225. člen ZPIZ-1 je v povezavi z 204. členom istega zakona oziroma zakonom kot celoto dovolj jasen. Zatrjevano neskladje med navedenima členoma ZPIZ-1 je tudi po presoji sodišča le formalna (redakcijska) napaka in ne vsebinsko drugačna ureditev od predhodne. Obvezno zavarovani morajo biti vsi dijaki in študentje, ki sodelujejo pri delu preko študentskih organizacij in agencij. Sodišče pri tem dodaja, da je treba pri določbah o obveznem zavarovanju glede na njihov namen izhajati iz takšne razlage, ki ščiti tistega, ki naj se obvezno zavaruje.
ZTuj-1 člen 30, 30/1, 40, 93k, 93k/1, 93k/1-4. ZZZDR člen 124, 124/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - starš slovenskega državljana - dolžnost preživljanja staršev
Tožničina mati ima dovolj sredstev za preživljanje, tožnica pa v upravnem postopku ni zatrjevala in niti dokazovala, da pokojnina, ki jo prejema mati ne zadošča za njeno oskrbo, zato je neutemeljen tožbeni očitek, da dejansko stanje glede njene preživninske obveznosti do matere ni bilo pravilno ugotovljeno.
gradbeno dovoljenje - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes
Tožnik ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi. Tožnik nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovorov v zvezi z dolžnostjo zagotovitve minimalnega števila parkirnih mest, dolžnostjo zagotovitve smetnjakov, dovoljenim razmerjem med velikostjo gradbene parcele in bruto etažno površino objekta, pridobitvijo soglasja komunalnega podjetja oziroma urbanistične službe ter velikostjo kleti v novogradnji. Tožnik tudi ne more uveljavljati ugovorov, ki predstavljajo izključno zaščito njegovih dejanskih interesov, torej ugovorov, ki nimajo neposredne podlage v predpisih, ki urejajo gradnjo objektov.
ZUP člen 169, 170, 171, 279, 279/1, 279/1-6. ZKZ člen 57.
komasacija - zahteva za izrek odločbe za nično - izvršitev odločbe - evidentiranje pravnega dejstva - podatki iz javnih listin
Izpodbijana odločitev glede izvršenosti sporne odločbe temelji na dejstvu, ugotovljenem na podlagi javnih listin, tožnica pa dejstva, da sporna odločba dejansko ni izvršljiva, ne dokazuje z novo javno listino, niti ne dokazuje, da so v uporabljenih javnih listinah dejstva neresnično potrjena oziroma da so javne listine nepravilno sestavljene.
Obravnavani postopek glede predloga za obnovo postopka, ki temelji na 9. točki 260. člena ZUP, po kateri lahko predlaga obnovo postopka oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ji taka možnost ni bila dana, ni pravnomočno končan, v zadevi ni mogoče uporabiti 1. odstavka 62. člena ZGO-1 kot podlage za presojo, ali je tožnik lahko stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ustavno sodišče je v 36. točki obrazložitve navedlo, da bodo morali pristojni upravni organi glede določanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja o tem vprašanju odločati skladno z ZUP in materialnimi predpisi, ki določajo pravno korist oseb, ki bodo zatrjevale pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Pravnomočnost zavrnilne odločbe z dne 9. 10. 2009 v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bila ugotovljena, zato manjka eden od bistvenih pogojev za izdajo sklepa o zavrženju vloge po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP.
V sodni praksi je zavzeto stališče, da obvezne razlage, s katero občinski svet ne pojasnjuje svojega predpisa, ampak ga po vsebini spreminja oziroma dopolnjuje, ni mogoče upoštevati. Kadar je namreč taka razlaga sprejeta po običajnem postopku in ne po postopku, ki ga za spremembo prostorskih aktov predpisuje zakon, je razlaga z njim v neskladju.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - zmanjšanje vodnega povračila iz naslova stroškov
Določba 124. člena ZV-1 ne daje podlage za zmanjšanje vodnega povračila zavezanca iz naslova stroškov, ki jih je tožnik utrpel zaradi saniranja naravne ujme. Navedeni stroški tožnika so kvečjemu lahko podlaga za samostojen tožbeni zahtevek na podlagi določb ZV-1, v postopku pred rednim sodiščem, nikakor pa ne morejo biti „pobotane“ v tem upravnem sporu z zneskom odmerjenega vodnega povračila zavezancu.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - višinski gabarit rezervoarja - znatno odstopanje
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih dopušča tolerance tlorisnih in višinskih gabaritov oziroma dopušča drugačno odstopanje pri gabaritih, če to neobhodno narekujejo tehnološke rešitve objektov. V spreminjanju gabaritov rezervoarja pa primarno ne gre za nove tehnološke rešitve, pač pa za povečanje kapacitete rezervoarja za katerega je že bilo izdano gradbeno dovoljenje. Zato je po oceni sodišča mnenje Inštituta za vode RS le strokovna utemeljitev višinskega gabarita rezervoarja nad 12 m, ki pa se ne spušča v vprašanje, ali je glede na določbe PUP sploh dopustno projektirati rezervoar, ki tako znatno odstopa od dovoljenja višinskega gabarita, določenega v 10. členu PUP.
ZPlaSS člen 146, 146/3, 146/3-1, 146/4. ZIZ člen 40, 40/10. ZOdv člen 10, 10/2.
podatki iz registra transakcijskih računov fizičnih oseb - dostop do podatkov - zahteva odvetnika - izkazanost pravnega interesa
Za pridobitev osebnih podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, ne zadošča, da odvetnik predloži splošno pooblastilo stranke, pač pa mora izkazati, da podatke potrebuje za opravo konkretnega opravila v konkretni zadevi (pravni interes).
brezplačna pravna pomoč - združitev zadev v en postopek - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Upravni organ lahko zaradi smotrnosti in ekonomičnosti postopka združi več upravnih zadev v en sam postopek.
Pritožbeni organ je pravilno štel, da je bila vloga za izdajo soglasja vložena, ko je bila poslana priporočeno po pošti. Morebitno plačilo upravne takse namreč ne pomeni vložitve vloge.
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali in v kakšnem obsegu sta bili pri odmeri komunalnega prispevka upoštevani okoliščini povečanja neto tlorisne površine objekta in spremenjene namembnosti.
Če se objekt glede nekaterih vrst komunalne opreme na novo (prvič) priključuje nanjo, bi moral to organ v svoji odločbi izrecno navesti – povedati, za katero komunalno opremo gre in na tej podlagi opraviti izračun komunalnega prispevka.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrnitev pritožbe - sklep o stroških postopka - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločitev v delu, v katerem je upravni organ druge stopnje zgolj zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, ne vsebuje vsebinske odločitve o njegovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Tako odločitev vsebuje prvostopenjski upravni akt, ki ga tožnik ne izpodbija.
Odločitev, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep, pa je procesni sklep.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a, 3a/1, 120, 120/1, 152. ZUP člen 11.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - kmečka lopa - nezahtevni objekt - dolžnost govoriti resnico
Po 11. členu ZUP morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. Z odločitvijo, da bosta zamolčala dejstva oz. o njih izpovedala drugače, sta tožnika pristala tudi na posledice, ki bodo zaradi tega nastale, torej da bosta v upravnem postopku obravnavana kot investitorja oz. lastnika nelegalno zgrajenega objekta.
V zadevi ni sporno, da objekt leži v varovanem območju, tožnika pa soglasja za poseg v varovanem območju nista pridobila, zaradi česar v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj za gradnjo enostavnega objekta. Sporni nezahtevni objekt, tudi če se šteje, da se je njegova gradnja začela pred začetkom uporabe ZGO-1B kot gradnja enostavnega objekta, zato ni mogel pridobiti gradbenega dovoljenja po samem zakonu.