ZDDV člen 40. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2, 2/1.
DDV - odmera DDV - opravljanje storitev - razvoj modula za prenos podatkov - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni računi
Definicijo neplačujočega gospodarskega subjekta določa Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. 10. 2004, ki v 1. točki 2. člena določa, da neplačujoči gospodarski subjekt pomeni gospodarski subjekt, registriran kot davčni zavezanec za DDV, ki morebiti z goljufivim namenom pridobi blago ali storitve ali to simulira brez plačila DDV in dobavlja to blago ali storitve z DDV, vendar ne plača dolgovanega DDV ustreznemu državnemu organu.
ZUP člen 279, 279/1, 279/2. ZZKat člen 8, 20, 20/1, 21, 22, 22/1, 22/4, 23, 23/1, 23/1. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja člen 4.
postopek izdelave zemljiškega katastra - nova zemljiškokatastrska izmera - javna razgrnitev podatkov - naznanilni list - upravni akt - ničnost upravnega akta
Postopek nove zemljiškokatastrske izmere v zakonu ni bil urejen kot upravni postopek, ki bi bil zaključen z izdajo upravne odločbe, zato tožnika ne moreta uveljavljati nepravilnosti, za katere zatrjujeta, da so bile v tem postopku storjene, z uporabo pravnih sredstev po ZUP. O presoji, da naznanilni list, katerega izrek za ničnega predlagata tožnika bi moral prvostopenjski organ njun predlog zavreči, in ne zavrniti. Ne moreta pa tožnika ob jasnem razlogovanju, da se naznanilni list ne more izreči za ničnega, ker ni upravni akt v smislu in 1. in 2. odstavka 279. člena ZUP zgolj zaradi načina odločitve, ki je negativna meritorna namesto formalna (nezakonita), v tožbi z uspehom zatrjevati, da je organ pravno sredstvo dopustil ter v nadaljevanju nato uveljavljati kršite, ki naj bi jih ta v postopku meritornega reševanja predloga zagrešil.
Tožena stranka je mesečni dohodek tožeče stranke ugotavljala na podlagi 12. in 13. člena ZBPP in ugotovila dohodek v znesku 614,19 EUR mesečno. Tožbeni ugovori, da je pri tem nepravilno upoštevala znesek prejetega regresa in jubilejne nagrade na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati, ker se pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev BPP ti prejemki morajo upoštevati.
razlastitev - javna cesta - nepremičnina v zasebni lasti - javna korist
Razlastitev po 19. členu ZJC-B je možnost, da se legalizira protiustavni položaj, ki je bil povzročen z določitvijo nepremičnin v zasebni lasti za javno cesto. Vendar v razlastitvenem postopku odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest sam po sebi ni akt iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, za katerega velja zakonska domneva, da izkazuje javno korist. Javna korist je v primeru razlastitve po 19. členu ZJC-B izkazana, če po nepremičnini, po kateri poteka obstoječa javna cesta, poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
V postopku razlastitve po 19. členu ZJC-B odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest ne bi bilo mogoče upoštevati tedaj, če bi bilo ugotovljeno, da je nezakonit, ker niso izpolnjeni pogoji za kategorizacijo javne ceste oziroma zaradi tega ne bi bila izkazana javna korist za razlastitev.
Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 8.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - začasna nesposobnost za delo na kmetijskem gospodarstvu - pojem neprekinjeno obdobje
Časovno obdobje nesposobnosti za delo mora biti neprekinjeno tako pri najmanj štiriurni nesposobnosti za delo, kot tudi pri osemurni nesposobnosti za delo. O poslabšanju ekonomskega položaja kmetijskega gospodarstva, in s tem tudi o potrebi po ukrepih za blažitev poslabšanja, je namreč mogoče govoriti le, če gre za daljšo neprekinjeno nesposobnost za delo nosilca ali člana kmetije.
V konkretnem primeru za nepriznanje odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da tovorno motorno vozilo dejansko ni bilo dobavljeno. Subjektivnega elementa tožnika, torej ali je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v davčni utaji, davčnemu organu ni treba ugotavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - interes pravičnosti - zagovornik v kazenskem postopku
Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi BPP pravilno oprla na ugotovitev, da bi bila odobritev BPP v obravnavani zadevi v nasprotju z interesom pravičnosti, saj tožniku že splošna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti ter načelo v dvomu v korist obdolženca, zagotavljajo pošten postopek.
ZDavP-2 člen 146, 146/1. ZUP člen 224, 290, 290/4, 291, 291/2.
upravna izvršba - davčna izvršba - izvršba nedavčne denarne obveznosti - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - zavrženje predloga za izvršbo
Skladno s 1. odstavkom 146. člena ZDavP-2 je odločba izvršilni naslov le, če je opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Obstoj izvršilnega naslova pa predstavlja procesno predpostavko za izdajo sklepa o davčni izvršbi.
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z razlogi, ki temeljijo na sodni praksi v zadevah odvzema otroka in namestitvi otroka v rejniško družino, toliko bolj, ker gre v obravnavnem primeru za postopek, kjer imajo otrokove koristi prednost pred koristmi staršev.
dohodnina - davčna olajšava - vzdrževani družinski član - neprekinjenost šolanja - upravni spor - tožbena novota
Sodišče se strinja, da dokazila o vpisu dokazujejo šolanje v letu 2007, ne pa neprekinjenega šolanja v tem letu. Strinja se tudi, da starost otroka ob vpisu v prvi letnik študija utemeljuje dvom v neprekinjenost šolanja. Ta dvom pa bi bilo treba s stranko razčistiti in tožnika dodatno pozvati k predložitvi dokazov in pojasnitvi dejstev v zvezi s šolanjem, katerega kontinuiteto je v pritožbi s sklicevanjem na 3. odstavek 115. člena ZDoh-2 smiselno zatrjeval. Dejstva in dokazi, ki jih v upravnem sporu tožnik navaja prvič, zato ne predstavljajo novot, ki bi bile nedopustne.
Kvalifikacija kaznivega dejanja - grdo ravnanje po 146. členu KZ ni podlaga za določitev odškodnine po ZOZKD.
Med strankami je bilo sporno, ali je motnja vida posledica kaznivega dejanja, ali pa je obstajala pri tožeči stranki že pred nasilnim kaznivim dejanjem. Tožeča stranka, ki je zatrjevala vzročno zvezo, je bila v ponovnem postopku pozvana, da poda soglasje za vpogled v zdravstveni karton in sporoči, kje se nahaja. V dopisu je odgovorila, da je dala vse potrebne podatke, vključno z zdravniškimi potrdili. Na podlagi takega odgovora tudi sodišče ugotavlja, da soglasje do vpogleda v zdravstveni karton ni bilo dano, torej organ ni mogel preveriti trditve tožeče stranke, da je motnja vida nastopila šele kot posledica udarcev oziroma je posledica kaznivega dejanja.
informacija javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - oseba javnega prava
Kriteriji, pomembni za opredelitev javno pravnega oz. zasebno pravnega statusa pravne osebe, so zlasti: način ustanovitve, oblika organiziranja, namen in javnost delovanja, način financiranja, izvrševanje javnih pooblastil in članstvo. Te kriterije je treba kot celoto upoštevati pri presoji, ali je nek subjekt pravna oseba javnega prava.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni kriteriji - načelo enake možnosti ponudnikov - dopolnitev vloge - smiselna uporaba pravil upravnega postopka
V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, v katerem je treba ob smiselni uporabi pravil splošnega upravnega postopka na podlagi 4. člena ZUP pri dodeljevanju finančnih sredstev upoštevati načelo enake možnosti ponudnikov (14. člen Ustave Republike Slovenije). Ker so pogoji javnega razpisa za vse prijavitelje enaki, so tožbene navedbe v zvezi z dopolnjevanjem vloge in ugotavljanjem dejanskega stanja neutemeljene.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 59, 59/1, 59/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosti preudarek - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica EU - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Istovetnost prosilca za mednarodno zaščito je nesporno ugotovljena, ko prosilec predloži eno od listin, določenih po Zakonu o tujcih, na podlagi katerih je mogoče ugotavljati istovetnost.
Postopek določanja države članice, odgovorne za obravnavanje tožnikove prošnje, je glede na podatke v listinah predloženega upravnega spisa in vsebine obrazložitve izpodbijanega sklepa v teku. Kot odgovorna država članica za obravnavanje tožnikove prošnje namreč poleg Slovenije prihaja v poštev tudi Madžarska.
poštne storitve - spor glede odškodnine - odškodnina za poškodovan paket - stvarna pristojnost
Pravni temelj odškodninskega zahtevka uporabnika poštnih storitev zaradi poškodovanja poštne pošiljke, je pogodba o izvedbi poštne storitve med izvajalcem in uporabnikom poštne storitve, zato v primeru kršitve pogodbene obveznosti izvršiti poštno storitev, kršitelja zadenejo odškodninske in druge civilnopravne sankcije. Gre za poslovno odškodninsko obveznost, saj je izvajalec poštne storitve z uporabnikom poštne storitve v poslovni zvezi. Ko se spor med izvajalcem in uporabnikom poštnih storitev v postopku pri izvajalcu poštnih storitev rešuje in tudi deloma reši, določba četrtega odstavka 51. člena ZPSto-1 toženi stranki ne daje pooblastila za reševanje spora.
ZUP člen 238, 238/3. ZDoh-2 člen 98, 98/7, 97/7-1.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - investicijska vlaganja - dokazila - pritožba - pritožbena novota - nova dejstva in novi dokazi - načelo poštene uporabe pravic
Razlogi za predložitev dokazil o investicijskih vlaganjih šele v postopku s pritožbo, ki jih navaja tožnica, so sicer res povsem subjektivni, vendar pa hkrati ne kažejo na izigravanje pravil postopka. Zato jih po presoji sodišča ni mogoče šteti za neupravičene v smislu določb 238. člena ZUP. Kot neupravičena bi bilo treba v načelu šteti le tista ravnanja, ki kažejo na zlorabo prava in na namen zavlačevanja predpisanih postopkov, česar v ravnanju tožnice ni zaslediti.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „mising traderji“, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.