brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - interes pravičnosti - zagovornik v kazenskem postopku
Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi BPP pravilno oprla na ugotovitev, da bi bila odobritev BPP v obravnavani zadevi v nasprotju z interesom pravičnosti, saj tožniku že splošna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti ter načelo v dvomu v korist obdolženca, zagotavljajo pošten postopek.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov in specifikacij, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa predvsem očita, da ne razpolaga z verodostojno poslovno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane gradbene storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
upravni postopek - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
Dejstvo obstoja veljavnega in pravno učinkujočega sklepa o obnovi postopka, ki tudi določa, v kakšnem obsegu naj se prejšnji postopek obnovi, predstavlja sestavni del dejanskega stanja, na katerem odločba, izdana v obnovljenem postopku, temelji, in to neodvisno od okoliščine, ali to dejstvo v obnovljenem postopku izdana odločba izrecno ter v tem svojstvu navaja, ali ne, saj gre za dejstvo, ki je pravno pomembno za odločitev po samem zakonu ter ga organ v obnovljenem postopku mora ugotoviti in upoštevati.
DDV - dodatna odmera DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - fiktivni računi - navidezni pravni posel
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so jih izdali neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing traderji“, tožniku pa predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov. Iz objektivnih okoliščin prvostopenjski organ zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
V konkretnem primeru za nepriznanje odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da tovorno motorno vozilo dejansko ni bilo dobavljeno. Subjektivnega elementa tožnika, torej ali je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v davčni utaji, davčnemu organu ni treba ugotavljati.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbe
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana sodba je akt sodne veje oblasti, proti kateri je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih, ki vključujejo tudi varstvo ustavnih pravic.
razlastitev - javna cesta - nepremičnina v zasebni lasti - javna korist
Razlastitev po 19. členu ZJC-B je možnost, da se legalizira protiustavni položaj, ki je bil povzročen z določitvijo nepremičnin v zasebni lasti za javno cesto. Vendar v razlastitvenem postopku odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest sam po sebi ni akt iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, za katerega velja zakonska domneva, da izkazuje javno korist. Javna korist je v primeru razlastitve po 19. členu ZJC-B izkazana, če po nepremičnini, po kateri poteka obstoječa javna cesta, poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
V postopku razlastitve po 19. členu ZJC-B odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest ne bi bilo mogoče upoštevati tedaj, če bi bilo ugotovljeno, da je nezakonit, ker niso izpolnjeni pogoji za kategorizacijo javne ceste oziroma zaradi tega ne bi bila izkazana javna korist za razlastitev.
ZDavP-2 člen 146, 146/1. ZUP člen 224, 290, 290/4, 291, 291/2.
upravna izvršba - davčna izvršba - izvršba nedavčne denarne obveznosti - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - zavrženje predloga za izvršbo
Skladno s 1. odstavkom 146. člena ZDavP-2 je odločba izvršilni naslov le, če je opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Obstoj izvršilnega naslova pa predstavlja procesno predpostavko za izdajo sklepa o davčni izvršbi.
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z razlogi, ki temeljijo na sodni praksi v zadevah odvzema otroka in namestitvi otroka v rejniško družino, toliko bolj, ker gre v obravnavnem primeru za postopek, kjer imajo otrokove koristi prednost pred koristmi staršev.
Kvalifikacija kaznivega dejanja - grdo ravnanje po 146. členu KZ ni podlaga za določitev odškodnine po ZOZKD.
Med strankami je bilo sporno, ali je motnja vida posledica kaznivega dejanja, ali pa je obstajala pri tožeči stranki že pred nasilnim kaznivim dejanjem. Tožeča stranka, ki je zatrjevala vzročno zvezo, je bila v ponovnem postopku pozvana, da poda soglasje za vpogled v zdravstveni karton in sporoči, kje se nahaja. V dopisu je odgovorila, da je dala vse potrebne podatke, vključno z zdravniškimi potrdili. Na podlagi takega odgovora tudi sodišče ugotavlja, da soglasje do vpogleda v zdravstveni karton ni bilo dano, torej organ ni mogel preveriti trditve tožeče stranke, da je motnja vida nastopila šele kot posledica udarcev oziroma je posledica kaznivega dejanja.
dohodnina - davčna olajšava - vzdrževani družinski član - neprekinjenost šolanja - upravni spor - tožbena novota
Sodišče se strinja, da dokazila o vpisu dokazujejo šolanje v letu 2007, ne pa neprekinjenega šolanja v tem letu. Strinja se tudi, da starost otroka ob vpisu v prvi letnik študija utemeljuje dvom v neprekinjenost šolanja. Ta dvom pa bi bilo treba s stranko razčistiti in tožnika dodatno pozvati k predložitvi dokazov in pojasnitvi dejstev v zvezi s šolanjem, katerega kontinuiteto je v pritožbi s sklicevanjem na 3. odstavek 115. člena ZDoh-2 smiselno zatrjeval. Dejstva in dokazi, ki jih v upravnem sporu tožnik navaja prvič, zato ne predstavljajo novot, ki bi bile nedopustne.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica je bila z območja Republike Slovenije upravičeno odsotna le pet let, glede svoje nadaljnje odsotnosti pa ni izkazala ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v času svoje odsotnosti poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po določbah ZUSDDD.
ZVet-1 člen 66. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3. Javni razpis za podelitev koncesije glede zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije točka II.
davčna izvršba - odpis davčnega dolga - vloga za odpis davčnega dolga
Po določbah ZDavP-2 vloga za odpis davčnega dolga ni ovira za začetek in vodenje davčne izvršbe. Oviro predstavlja le odločitev davčnega organa, da dolg odpiše.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - predlog za dopustitev revizije - ustavna pritožba
Rok za vložitev predloga za dopustitev revizije je procesni in prekluzivni rok, zamuda tega roka pa narekuje zavrženje predloga. Izčrpanost pravnih sredstev po prvem odstavku 51. člena ZUstS za vložitev ustavne pritožbe pa pomeni, da mora biti revizija izčrpana ne le formalno, temveč tudi po vsebini, torej si oseba ne bi mogla varovati roka za vložitev ustavne pritožbe, če bi Vrhovno sodišče RS revizijo zavrglo kot prepozno ali nepopolno, temveč le v primeru, če Vrhovno sodišče revizije ne bi dopustilo.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pogoji za razveljavitev po nadzorstveni pravici - okoljevarstveno dovoljenje - razlaga dejanskega stanja
Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je mogoča v primeru, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Takšno nepravilno ravnanje upravnega organa je mogoče ugotoviti že na prvi pogled le, ko je uporaba predpisa povsem jasna in nedvoumna ter sama po sebi ne omogoča različnih razlag niti v povezavi z drugimi predpisi. V nasprotnem primeru presoja očitne kršitve materialnega prava dejansko postaja presoja o nepravilni uporabi materialnega prava, kar sodi v pristojnost odločanja v okviru rednega pravnega sredstva, to je pritožbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca
Med strankama postopka niso sporni pokojninski prejemki, ki jih prejema tožnica v višini 638,31 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 259,04 EUR, to je 459,04 EUR. Glede na to, da pogoj doseženega dvakratnika minimalnega dohodka predstavlja zakonsko dejansko stanje 13. člena ZBPP, v zvezi z 25.a členom ZSV, sodišče kljub v tožbi izkazanim slabim socialnim in premoženjskim razmeram tožnice ne more sprejeti drugačne odločitve, kot jo je sprejela tožena stranka.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdale družbe, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedene družbe storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
ZBPP člen 3, 3/2, 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/25, 26. ZFPPIPP člen 233, 233/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - oprostitev plačila predujma - finančni pogoj
Okoliščine, ki so podlaga za začetek stečajnega postopka, same po sebi ne zadoščajo za izkazovanje izpolnjevanja pogoja finančne nezmožnosti plačila predujma. Zato je organ za BPP pravilno upošteval določbe ZBPP, ki se sicer nanašajo na finančno stanje prosilca kot pogoja za upravičenost do dodelitve BPP.