pravna dejstva nastala pred uveljavitvijo zakona - pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji
Z zakonom je bila zagotovljena delavcem iz 7. člena pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji in način prenehanja delovnega razmerja iz 8. člena). Ti zakonski pogoji so torej pravna dejstva, ki omogočajo uveljavljanje določene pravice. Vendar so vsa ta dejstva in okoliščine morale obstajati že pred sprejemom zakona, da so bili lahko z njegovo uveljavitvijo izpolnjeni pogoji za pridobitev v njem določenih pravic. Zato presoja obeh sodišč, da tožnik ni upravičen do uveljavljanja pravice iz razloga, ker mu je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo ZPPPAI, ni pravno pravilna.
V primeru prenehanja delovnega razmerja po 2. točki prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR (1990)) pride do prenehanja s sklenjenim pisnim sporazumom, ki je konstitutivni akt, kar pomeni, da je za pravilno odločitev potrebno ugotoviti, ali je med strankama prišlo do pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja.
disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - ugovor - ugovorni organ - dokončna odločitev
I. Sodelovanje direktorja družbe v svojstvu družabnika ali pooblaščenca družabnika na skupščini družbe, na kateri je le ta v skladu z določbami splošnega akta odločala o tožničinem ugovoru zoper odločbo disciplinske komisije, ne pomeni razloga za nezakonitost dokončne odločbe o tožničimi disciplinski odgovornosti.
II. Zakonitost odreditve sobotnega dela je pri prerazporeditvi delovnega časa odvisna le od razporeditve letne kvote delovnega časa, ne glede na siceršnjo povprečno mesečno ali tedensko delovno obveznost.
Tožnik je s tem, ko je izstavil račun z neresnično vsebino (zneskom), čeprav je vedel, da je bil za isti znesek že izdan originalni račun drugemu gostu, storil disciplinsko kršitev ponarejanja listin. Ker je to storil z namenom, da prikrije del iztržka in da si s tem pridobi protipravno premoženjsko korist, je bilo to dejanje storjeno v idealnem steku z drugo očitano kršitvijo, to je prisvojitvijo.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - rok za vložitev ugovora zoper prenehanje delovnega razmerja
Če je bilo delovno razmerje sklenjeno v nasprotju z ZDR, bi tožnik moral v 15. dneh od prejema obvestila oziroma glede na to, da obvestilo (sklep) ni imel pravnega pouka, v 15 dneh od prejema zaključene delovne knjižice, vložiti ugovor zoper prenehanje delovnega razmerja, ker bi morala pogodba o zaposlitvi biti sklenjena za nedoločen čas. V tem roku bi v skladu z določbo drugega odstavka 80. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) lahko izpodbijal odločitve delodajalca. Ker revident ni v primernem roku reagiral na obvestilo o prenehanju delovnega razmerja za določen čas (pisma z dne 11.9.1995 ni mogoče šteti za tako pritožbo ali ugovor), prav tako pa ni v roku ugovarjal, ko mu je delodajalec dejansko zaključil delovno razmerje, je s tem prišel v položaj, ko glede na določbo drugega odstavka 83. člena ZTPDR (se ni obrnil na pristojni organ pri delodajalcu), ni mogel več uveljavljati pravice do sodnega varstva. Ker predstavlja določba drugega odstavka 83. člena procesno predpostavko, je sodišče pravilno ugotovilo, da revidentova tožba ni bila dopustna in je lahko zato sodišče prve stopnje njegovo tožbo le zavrglo.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - sporazum o višini odpravnine
Iz dejanskih ugotovitev ne izhaja, da se je tožnica odpovedala zahtevku za izplačilo polne odpravnine, kot ji gre kot presežni delavki na podlagi 36. f člena ZDR (1990). Če bi tožena stranka želela skleniti dogovor o manjši odpravnini, bi morala ob znesku odpravnine, ki je predmet dogovora, tudi jasno (izrecno ali povsem nedvoumno) navesti, da je dogovorjena odpravnina manjša, kot bi šla tožnici kot presežni delavki po 36. f členu ZDR (1990) in da se tožnica odpoveduje zahtevku za izplačilo razlike do zakonsko določenega minimuma. Samo v takem primeru bi se tožena stranka lahko uspešno sklicevala na to, da je bila resnična volja tudi tožnice izplačilo manjše odpravnine.
razporeditev delavca - razporeditev v drug državni organ - prenehanje delovnega razmerja v državnih organih
ZDDD na specifičen način ureja razporeditev delavca v drug državni organ in loči med prenehanjem delovnega razmerja v državnem organu ob takšni razporeditvi in prenehanjem delovnega razmerja brez zagotovitve drugega dela v okviru državnih organov.
V primeru razporeditve delavca v drug državni organ pride do prenehanja delovnega razmerja v državnem organu in sklenitve delovnega razmerja v drugem državnem organu na podlagi sporazuma predstojnikov o razporeditvi delavca.
Sodišče prve stopnje je v pravnomočno končanem delovnem sporu razveljavilo drugostopni sklep delavskega sveta in mu ugovor delavca vrnilo v novo obravnavanje. Zahtevek na razveljavitev prvostopnega sklepa direktorja je zavrnilo. Predmet presoje v novem delovnem sporu je nov dokončani sklep delavskega sveta, ki v delovnem sporu še ni bil obravnavan. Zato ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je bilo v zadevi že pravnomočno odločeno in da je treba tožbo tožnika zavreči.
Ker je tožnik imel podpisano pogodbo o zaposlitvi z dne 1.5.1999, ki je v 20. členu določila, da ima kot predsednik uprave pravico do odpravnine v višini 6-kratne zadnje prejete mesečne plače, če je odpoklican brez utemeljenega razloga, in da ima pravico do izplačila 6-kratne zadnje prejete plače, če ga družba ne razporedi na primerno delovno mesto in mu preneha delovno razmerje, teh dveh pravic, ki ju ima v pogodbi o zaposlitvi priznani iz različnih naslovov, ni mogoče združiti v eno, kot je to storilo sodišče v izpodbijani sodbi. Iz pogodbe o zaposlitvi je razvidno, da mu pripadata obe pravici pod določenimi pogoji.
zdravstveno zavarovanje - pravica do zdravstvenega varstva - dohodkovni pogoj
Ker je sodišče prve stopnje ob upoštevanju citiranih zakonskih določb in dejanskih ugotovitev glede tožnikovih sredstev ugotovilo, da tožnik za priznanje pravice iz 25. člena ZZVZZ ne izpolnjuje dohodkovnega pogoja, je upravičeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek kot neutemeljen. Ker je sodišče pri tem upoštevalo določbe zakona, ki določa pogoje za priznanje pravice iz zdravstvenega zavarovanja, niso bile kršene določbe 50. oziroma 51. člena Ustave Republike Slovenije, saj je v njih določeno, da se pravice do socialne varnosti kot pravice do zdravstvenega zavarovanja priznavajo pod pogoji, ki jih določa zakon.
ZIZ člen 15, 24.ZUstS člen 39, 40.ZPP člen 339, 339/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - sprememba dolžnika - prekinitev izvršilnega postopka - ustavna odločba - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenike izbrisane družbe - sprememba upnika - zakonska ureditev pred uveljavitvijo ZIZ-A
Sklep Ustavnega sodišča, s katerim je zadržana uporaba zakonskih določb, pomeni, da sodišča ne smejo odločati v postopkih, v katerih bi bilo treba uporabiti zadržane zakonske določbe.
V skladu z določbami ZPP morajo stranke, njihovi zastopniki in pooblaščenci pošteno uporabljati procesne pravila, sodišče pa si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. To velja tudi za določbe o pooblaščencih in za določbe o pravici do izjave oziroma zasliševanja, hkrati pa veljajo te določbe smiselno tudi za disciplinski postopek in druge postopke pri delodajalcih.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - sojenje na seji
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker je svojo odločitev sprejelo na seji, čeprav je tožeča stranka zahtevala, da odloči po opravljeni glavni obravnavi.
določitev statusa zaščitene kmetije - postopek začet po uradni dolžnosti - instrukcijski rok
Tako postopek preveritve kot postopek določitve zaščitene kmetije se uvedeta po uradni dolžnosti. Za oba velja petletni rok od uveljavitve ZDKG. Toda ker posledic zaradi prekinitve tega roka zakon ne določa, gre za instrukcijski rok.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenčev zagovornik z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, česar pa ni mogoče glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik je po prejemu izvedenskega mnenja svoj zahtevek spremenil in tudi skrčil tako, da je zahteval plačilo zavarovalnine v znesku 738.103,40 SIT. Sodišče prve stopnje je temu skrčenemu zahtevku ugodilo, toženka pa s svojo pritožbo proti tej sodbi ni uspela. Zato je lahko vrednost izpodbijanega dela sodbe druge stopnje le navedeni znesek. Ker pa ta ne presega mejnega zneska iz 2. odstavka 367. člena ZPP, toženkina revizija ni dovoljena.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 158, 173, 174, 174/1, 200.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - služenje vojaškega roka - poškodba pri izvajanju vojaške vaje - premagovanje pehotne ovire - ponovna poškodba zaradi neupoštevanja predpisanih omejitev telesnih aktivnosti - odgovornost države - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - povrnitev negmotne škode - individualizacija odškodnine
Usposabljanje vojakov je podvrženo vojaškim zahtevam, ki pogosto presegajo okvire običajnega tveganja in niso primerljive z riziki vsakdanjega življenja. Prav za to je šlo tudi v obravnavanem primeru, saj so morali vojaki v okviru urjenja premagati oviro, imenovano "žirafa", v čim krajšem času (pod pritiskom časovne meritve in zaporednega pošiljanja vojakov na ovire drugega za drugim) na način, ki jim ga je pokazal poveljnik - to je z vzponom do vrha 5 m visoke ovire in nato s povzpetjem čez rob na drugo stran ter po preprijemu prečke s seskokom vzvratno na trdo in neravno podlago. Premagovanje 5 m visoke ovire v teh pogojih in na tak način pa zanesljivo predstavlja nevarno dejavnost v pomenu določbe 173. člena ZOR, ki ima za posledico t.i. objektivno odgovornost tožene stranke za nastalo škodo (prvi odstavek 174. člena ZOR).
Tožnik si je isto koleno ponovno (dodatno) poškodoval 29.8.1995 zaradi naloženih mu zanj glede na njegovo tedanje zdravstveno stanje rekonvalescenta in zdravniška navodila prekomernih telesnih obremenitev, je pravilno tudi stališče o krivdni odgovornosti tožene stranke za tožniku na ta način nastalo dodatno škodo. Toženi stranki oziroma tožniku v vojaški službi nadrejenemu poveljniku so bile namreč znane iz zdravstvenih razlogov tožniku odrejene omejitve telesnega naprezanja, vendar se je tožnik kljub temu moral takoj naslednjega dne po vrnitvi v vojaško enoto udeležiti najmanj 5 km dolgega pohoda s polno vojaško opremo, težko najmanj 10 kg, med katerim si je isto in še ne povsem pozdravljeno koleno ponovno poškodoval.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - odgovornost države - služenje vojaškega roka - poškodba pri športu - rokomet - skrbnost - nalet soigralca
Neutemeljen je očitek, da "bi moral organizator igre poskrbeti, da bi bila pravila igre spoštovana v taki meri, da do tolikšne poškodbe sploh ne bi moglo priti", ter da bi moral nadzornik igre škodni dogodek preprečiti. Če je namreč do naleta igralca nasprotnega moštva prišlo v okoliščinah, ki predstavljajo pričakovan oziroma normalen del rokometne igre (tožnik zatrjuje, da je med tekmo skočil in streljal proti golu, v tistem hipu pa da ga je nasprotni igralec od strani zadel s svojim kolenom v stranski del kolena - gl.
pripravljalno vlogo z dne 4.6.1998), potem tudi v primeru, če je bilo to dejanje nasprotnega igralca prekršek, samo po sebi še ne more predstavljati podlage za očitek, da bi morala tožena stranka "poskrbeti, da bi bila pravila igre spoštovana v taki meri, da bo tolikšne poškodbe sploh ne bi moglo priti". Sestavni del igre so namreč tudi kršitve pravil, seveda če niso storjene na posebno predrzen ali nešporten način in pri pretirano grobi igri (česar pa tožnik ne zatrjuje).