upravičenci do brezplačne pravne pomoči - finančni položaj prosilca - administrativna prepoved
Pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči je mogoče upoštevati kot upravičeno administrativno prepoved oz. odhodek le izplačano preživnino. Drugih izjem ZBPP ne predvideva in se zato administrativne prepovedi oz. drugi odhodki pri odločanju o brezplačni pravni pomoči ne upoštevajo.
upravni spor - zamuda roka za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - okoliščine za utemeljitev predloga
Tožnica, ki živi v ZDA, za komuniciranje s svojim pooblaščencem v Sloveniji uporablja telefon in faks, kar omogoča takojšnje oziroma hitro komuniciranje z njenim odvetnikom v Sloveniji. Zato niso dani opravičeni razlogi za njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev tožbe.
azil - popolnost tožbe in pritožbe - pooblastilo za zastopanje
Tožniki so ob uvedbi azilnega postopka pri toženi stranki dali pooblastilo za zastopanje odvetniku. To pooblastilo zajema tudi zastopanje v upravnem sporu glede azila. Ker je bilo to pooblastilo tožbi priloženo, je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ko je zaradi nepredložitve "aktualnega pooblastila" tožbo zavrglo kot nepopolno in nato iz enakih razlogov zavrglo še pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe.
Obresti, ki jih je tožeča stranka (banka) obračunala na podlagi Sporazuma o ugotovitvi višine dolga Republike Slovenije do banke iz naslova neizplačanih deviznih vlog, sklenjenega med Republiko Slovenijo in tožečo stranko v juniju 1993, in ne na podlagi vrednostnih papirjev, izdanih do 8.4.1995, ni mogoče upoštevati kot davčno olajšavo po določbi 65.c člena ZDDPO.
prometni davek - določitev davčne osnove - promet rabljenih vozil
Tožeča stranka je kot komisionar in davčni zavezanec (14. člen ZPD) po določbah ZPD dolžna prometni davek obračunati (in plačati) od pravilne davčne osnove, kar pa je glede na določbo osmega odstavka 16. člena ZPD v prometu rabljenih vozil mogoče le z ugotavljanjem njihove prometne vrednosti.
odmera davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1996 - upravni spor - nedovoljena tožba - pravni interes
Tožnik, ki je uspel s pritožbo v upravnem postopku in je bila zato z odločbo organa druge stopnje odpravljena odločba prve stopnje, s tožbo ne more doseči zanj ugodnejše odločbe. Tožniku zato v upravnem sporu pravnega interesa, ki je procesna predpostavka za vodenje vsakega postopka, ni mogoče priznati. Zato tožnikova tožba ne more biti dovoljena.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja v neskladju z odločbo o priglasitvi del
Izdani urbanistični ukrep je v skladu s 1. odstavkom 75. člena ZUN, če investitor zgradi več kot mu je dovoljevala izdana odločba o dovolitvi priglašenih del.
zdravstveni pregled voznikov motornih vozil - pogoji za napotitev na kontrolni zdravstveni pregled
Odločanje o tem, katere vrste zdravstvenih pregledov mora opraviti voznik, je odvisno od voznikovega zdravstvenega stanja, ki ga lahko strokovno oceni le zdravnik. Zato ne gre za upravno odločanje.
Pri razlagi pogodbenih določb je treba v prvi vrsti upoštevati pomen uporabljenih izrazov (izražena volja), pri razlagi spornih določil pa namen pogodbenikov (pravo voljo strank) in uporabiti razlago, ki ustreza načelom obligacijskega prava (99. člen ZOR).
V sklepu o odreditvi pripora iz razloga begosumnosti po 1.točki 1. odstavka 201. člena ZKP se navaja tudi, da je odreditev pripora nujna za varnost ljudi, čeprav sklicevanje na ta temelj nujnosti pripora pri navedenem pripornem razlogu ni potrebno. Če se sklep nanj po nepotrebnem sklicuje, to ni kršitev zakona.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - spravljanje drugih čez mejo
"Spravljanje" druge osebe čez državno mejo kot znak kaznivega dejanja iz 2. odstavka 311. člena KZ ne pomeni, da mora biti storilec navzoč in skupaj z osebo, ki ji pomaga ilegalno prekoračiti državno mejo, ampak je treba sem šteti vsako prizadevanje, da se doseže, da "kdo pride s kakega mesta na kako mesto", med drugim dajanje navodil za izogibanje policijski kontroli pri dostopu do kraja ilegalnega prehoda, organiziranje sredstev in oseb za prevoz do takega kraja, organiziranje vodnikov čez zeleno mejo in podobne aktivnosti.
V primeru kolektivnega kaznivega dejanja iz 2. odstavka 311. člena KZ, ki ga sestavljajo številni primeri posamičnih zelo pogostih dogodkov v daljšem časovnem obdobju, kjer so vpleteni mnogi izvrševalci z različnimi vlogami ob raznih priložnostih pri izvršitvi kaznivega dejanja, kjer ni mogoče ugotoviti istovetnosti mnogih oseb, ki so ilegalno prestopile mejo s pomočjo obsojenca in njegove mreže pomočnikov, je nemogoče v obtožnici in v izreku sodbe identificirati in opisati vsak posamični primer v sestavi kolektivnega kaznivega dejanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika - nezadovoljstvo stranke s procesnim vodstvom
Nezadovoljstvo stranke s procesnim vodstvom na naroku in s siceršnjim delom konkretnega sodnika ni razlog za prenos pristojnosti. To tudi ni nezadovoljstvo stranke z odločbami in razlogi v teh odločbah.
Zlasti pa ne more biti tak razlog predlagateljev dvom, kako bi eventuelno ravnala predsednica sodišča, če bi on vložil predlog za izločitev določenega sodnika.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik po eni strani trdi, da gre za pomanjkanje ali celo neobstoj dokazov, po drugi strani pa daje doslej zbranim podatkom in dokazom drugačno dokazno vrednost kot sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katere ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta po izpodbijanem delu sodbe - odškodninski spor - zavrženje revizije
Toženka v reviziji navaja vrednost spornega predmeta, ne pa tudi vrednosti izpodbijanega dela sodbe. Ker tudi ni navedla, kolikšen je po njenem delež tožnikove sokrivde, niti zneska, za katerega sta sodišči prisodili previsoko odškodnino, sodišče ni moglo ugotoviti, ali revizija presega revizijski prag, ki je določen v drugem odstavku 367. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi poznanstva med stranko in sodniki - bivši odvetnik kot stranka
Dejstvo, da je tožnik dolga leta odvetnik na koprskem območju in zato prijatelj ali znanec ljudi, ki delajo na sodišču, ne predstavlja nobenega od razlogov iz 67. člena ZPP.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 2, 3, 3-2, 11.
kazniva dejanja zoper narod in državo - obveščevalna dejavnost - podpora aktivnemu članu oborožene tolpe
Ker v opisu dejanja ni konkretizirana trditev, da je bil omenjeni domobranski ilegalec v času storitve kaznivega dejanja aktiven član oborožene tolpe oziroma da je v tistem času, ko domobranska vojska ni več obstajala, še vedno aktivno deloval in nosil orožje, obsojenkinega ravnanja ni mogoče pravno opredeliti kot kaznivega dejanja po 11. členu ZKND.
odvzem prostosti - pridržanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Oseminštirideseturni rok iz 7. odstavka 157. člena ZKP, v katerem mora senat pristojnega sodišča odločiti o pritožbi zoper sklep o odvzemu prostosti in pridržanju, teče od tedaj, ko je sodišču dana možnost, da o pritožbi odloča, torej od predložitve spisa sodišču.
Pridržanje pomeni odvzem prostosti, pridržanje v ožjem pomenu besede ter privedbo in izročitev osumljenca sodišču, začne pa se s trenutkom, ko pooblaščene uradne osebe osumljenca obvestijo, da mu je odvzeta prostost.
ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 200, 200/1, 200/2, 203. ZTVCP člen 45, 46, 46/3-3, 50, 50/4, 50/5.
povrnitev negmotne škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornega kolesa in motornega vozila - obojestranska krivda - krivdna odgovornost - kršitev cestnoprometnih predpisov - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - odškodninski spor - zavrženje revizije
Toženec je kršil pravilo o prednosti, tožnik pa ni prilagodil hitrosti vožnje okoliščinam, zato teža kršitev obeh teh okoliščin nesreče utemeljujeta razmejitev odgovornosti obeh voznikov za škodo v razmerju 30 odstotkov na strani tožnika in 70 % na strani toženca.
pripor - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - domneva nedolžnosti - neogibnost pripora za varnost ljudi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri utemeljevanju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP sme sodišče pri presoji okoliščin v zvezi z obdolženčevo osebnostjo upoštevati tudi podatke iz kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani. S tem ne krši načela domneve nedolžnosti.
Ker se obdolžencu očita sodelovanje v združbi, v kateri je vsak član v okviru lastne udeležbe prispeval k nastanku prepovedane posledice, je vprašanje neogibnosti pripora za varnost ljudi treba presojati v okviru posledic skupnega delovanja vseh obdolžencev.
povrnitev negmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - razmejitev posledic različnih vzrokov za okvaro zdravja - deljena odgovornost - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina kot pravni standard
Zavrnilo je tudi revizijska opozorila, češ da med poškodbami tožnika in nesrečo 8.2.1988 ni vzročne zveze, ker je bil tožnik že prej hendikepiran. Res je imel tožnik že pri rojstvu in v zgodnjem otroštvu težave zaradi dednih dejavnikov in vplivov okolja, nato je leta 1985 padel z višine dveh metrov, po poškodbi pa si je tudi kvaril zdravje. Toda sodišče prve stopnje je z izvedenci natančno razmejilo posamezne vplive in pri prisoji odškodnine upoštevalo le tiste okoliščine, ki jih je povzročila prometna nesreča. Če bi sodišče prisodilo odškodnino za dejansko zmanjšano življenjsko aktivnost tožnika, bi bila ta veliko višja in je ne bi primerjalo s podobnimi poškodbami, ki so razvrščene v t.i. Fischerjevo razvrstitev poškodb v III. skupino, ki obsega 10 do 20 % zmanjšano življenjsko aktivnost. Poškodbe, ki so posledica poškodbe zaradi prometne nesreče, bi tudi povprečnemu otroku povzročile zmanjšanje življenjske aktivnosti in toženca bi prav tako morala plačati ustrezno odškodnino.