Tožnik ima na računih cca 2.000,00 EUR in je lastnik več nepremičnin, tudi gozda in stanovanja, v katerem ne živi. Lastništvo teh nepremičnin tožniku omogoča pridobivanje dodatnih dohodkov (najemnine, prodaja nepremičnine, v primeru gozda prodaja lesa) ali pa pridobitev hipotekarnega kredita, zato popolna taksna oprostitev ne pride v poštev.
Plačilo sodne takse je treba odložiti, tako da bo tožnik lahko vnovčil svoje premoženje in na ta način pridobil sredstva za plačilo sodne takse.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - vrednotenje zahtevnosti mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora za oceno zahtevnosti izvedenskega mnenja kot zelo zahtevnega bodisi iz mnenja bodisi iz dodatnih izvedenčevih pojasnil izhajati, da je bila za proučitev dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. V obravnavanem primeru te okoliščine niso podane in tudi pri priglasitvi stroškov izvedenec ni navedel uporabe posebnih metod ali postopkov, iz katerih bi izhajalo, da je bila zadana naloga tako zahtevna, da je zahtevala dodaten poglobljen študij in obsežne analize.
ZIZ člen 23, 41, 62, 62/2. ZPP člen 108, 180, 180/1, 451.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepopolna tožba - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - poziv na dopolnitev tožbe - dejstva in dokazi - nepopolna dopolnitev vloge - sklicevanje na dokaz - zavrženje tožbe
Dejstva, dokazi in pravna pravila tvorijo podlago tožbenega zahtevka. Tako dejstva kot dokazi morajo biti navedeni in predlagani že v tožbi, da lahko sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Navedba dejstev, ki po mnenju tožnika utemeljujejo tožbeni zahtevek, je poleg dokazov, s katerimi jih dokazuje, obvezna sestavina tožbe. Zgolj sklicevanje na dokazne listine, ne da bi tožnik sploh pojasnil, kakšen zahtevek z njimi uveljavlja, ne zadošča za obravnavo. Ker je tožeča stranka v postavljenem roku predložila zgolj listine (dokaze), medtem ko trditev o dejstvih, ki jih s predloženimi listinami dokazuje, ni z ničemer utemeljila, je pravilna presoja sodišča, da je ostala tožba tudi po pozivu na dopolnitev nepopolna.
nastanek taksne obveznosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - zavezanec za plačilo sodne takse - pravnomočnost sodbe - vložitev pritožbe - procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je v plačilnih nalogih pravilno pojasnilo, da gre za nerazdelno obveznost, ki bo prenehala, ko bo taksa plačana v tem celotnem znesku. Okoliščina, da sta bila izdana dva plačilna naloga, zato ne spremeni dejstva, da gre še vedno za eno taksno obveznost, ki sta jo skupaj dolžna poravnati oba toženca; v kakšnem obsegu bo to storil vsak izmed njiju, pa je stvar njunega notranjega razmerja.
Plačilo sodne takse predstavlja procesno predpostavko za obravnavo pritožbe in vložitev pritožbe ovira pravnomočnost sodbe. Ker je taksna obveznost nastala že s samo vložitvijo pritožbe, sta jo toženca dolžna poravnati skladno z izdanima plačilnima nalogoma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017048
ZPP člen 214, 214/2, 451, 458, 458/1. OZ člen 104, 666, 668, 668/2. ZPPCP-1 člen 37.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - fiksen pravni posel - fiksen rok - posledice zamude - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - protispisnost - prva pripravljalna vloga - prekluzija - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožbeni očitki o protispisnosti se ne nanašajo na napako tehnično-prenosne narave, pač pa na rezultat sodniškega sklepanja. Tožeča stranka sodišču prve stopnje pravzaprav očita napačno dokazno oceno, kar pa, v sporih majhne vrednosti, ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita kršitev določbe drugega odstavka 214. člena ZPP o domnevi priznanja nezanikanih dejstev. S tem uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog. Kot takšna pa je navedena (domnevna) relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti neupoštevna, zato se pritožbeno sodišče do slednje ni bilo dolžno opredeljevati.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dokazne ocene - očitek protispisnosti
Tožeča stranka s pritožbenim očitkom absolutne bistvene kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP dejansko izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. To pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - odprava napak - vročanje pisanj - osebno vročanje - nepravilnosti pri vročanju - pravilno vročanje - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vložitev pravnega sredstva - delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - zakoniti zastopnik stranke - odobritev skrbnika
Za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se skladno s sodno prakso uporablja pravilo o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti iz 42. člena ZIZ. Ta določba predvideva predlog oz. zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki omogoča odpravo napak pri vročanju oz. seznanitvi strank s sodnim pisanjem.
Pritožnik je bil s sklepom o dedovanju seznanjen, omogočeno mu je bilo izpodbijanje sklepa s pritožbo, ki jo je tudi vložil sam, odobril pa skrbnik. Pritožnik ni izkazal nobenih okoliščin, ki bi kazale na utemeljenost zahteve za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00017626
ZZK-1 člen 13, 13/1-4, 19, 40, 120, 120/2, 140, 147, 148, 149, 152.. ZPP člen 196, 335, 335-1, 335-4, 343.. SPZ člen 65, 65/1, 213, 213/1.
vpis stvarne služnosti - nerazdeljena solastnina - solastno služeče zemljišče - solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki - učinek pravdnih dejanj enega od sospornikov na ostale sospornike - nujno sosporništvo na pasivni strani - navedba listin, ki so podlaga za vpis - vsebina vpisa pravice v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - obligatorna sestavina pritožbe
Predlagana je vknjižba služnosti, služeča nepremičnina je v solastnini nasprotnih udeležencev. Nasprotni udeleženci so zato nujni sosporniki, saj se lahko služnostna pravica predlagatelja vknjiži pri obeh osnovnih položajih hkrati, torej pri deležu do ½ obeh nasprotnih udeležencev. Gre za nujno sosporništvo na pasivni strani, mogoče je doseči le enako odločitev, zato učinek procesnega dejanja enega velja tudi za drugega.
pripor - priporni razlog - priporni razlog ponovitvene nevarnost - priporni razlog begosumnosti
Že samo dejstvo, da v dosedanjem teku postopka ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti obdolženčeve istovetnosti in da naj bi pri sebi imel in tudi na PP postaji K uporabil osebno izkaznico na ime R. W., za katero je preiskovalni postopek z gotovostjo pokazal, da gre za ponaredek, medtem, ko mu je bil ta dokument odvzet kot osebi z imenom I. H., tako, kakor je to videti iz zapisnika o zasegu predmetov na list. štev. 21. spisa, zadošča za zelo velik dvom o pravi obdolženčevi identiteti oz. za ugotovitev, da je priporni razlog begosumnosti pri njem podan.
V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o pritožbi, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu (torej pritožbi), o katerem naj odloči sodišče.
prisilno pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične bolnice - pogoji za prisilno zdravljenje
Okoliščina, ki jo pritožba poudarja, da nevarnost za okolico temelji izključno na domnevni možnosti nepredvidljivega ravnanja, ni odločilna. Odločilna je nedvomna ugotovitev izvedenke v tem postopku po sedaj ugotovljenem stanju udeleženca, da je zaradi duševne motnje prizadeta njegova voljna sfera v takšni meri, da ta zaenkrat nima sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja.
ZZVZZ-UPB3 člen 44a, 44a/1, 44a/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 225.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - bolezen otroka
Za odločitev v predmetni zadevi je bistveno, da niso bili izpolnjeni standardi za varno kardiokirurško zdravljenje in da je bilo porušeno zaupanje med starši in zdravniki ter v zdravstveno osebje. Starši so o negativnih rezultatih poročila vedeli že pred njegovo izdajo. Obstajalo je splošno nezaupanje do zdravnikov, starši pa so hkrati sami videli, da tudi odnosi med zdravstvenim osebjem ni bilo urejeno. Ker zakoniti zastopnik mld. tožnika po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča nadalje ni bil deležen niti ustrezne pojasnilne dolžnosti glede najoptimalnejšega termina za izvedbo srednje težke operacije srca, je pravilno zaključilo, da je v konkretnem primeru izpolnjen dejanski stan iz 1. odst. 44.a člena ZZVZZ-M. V kritičnem obdobju, ko je bil otrok deležen operacije v tujini so bile v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja.
določitev izvršitelja - določitev izvršitelja s strani zbornice izvršiteljev slovenije - predlog upnika za določitev drugega izvršitelja - določitev novega izvršitelja - smrt izvršitelja med postopkom - izvršitelj prevzemnik - prevzemnik poslov po pokojnem izvršitelju
Z določitvijo prevzemnika po predsedniku Zbornice se sicer zasleduje kontinuirano opravljanje izvršbe, vendar ima navedena določitev vedno začasen in subsidiaren pomen. Odločitev predsednika Zbornice nima nikoli prednosti pred upnikovo pravico do izbire izvršitelja, kar potrjuje zakonska ureditev, da mora sodišče, četudi je določen prevzemnik, vedno slediti volji upnika in ga celo pozvati, da jo izrazi (peti odstavek 287. člena ZIZ). Neodzivnost upnika sicer šteje kot soglasje s prevzemnikom, a še takrat mora sodišče izdati sklep o določitvi izvršitelja (potrditi odločitev Zbornice).
plača - plačilo razlike plače - individualna pogodba o zaposlitvi
Tožena stranka je utemeljevala obstoj individualne pogodbe o zaposlitvi (in s tem pravilnost znižanja plače tožniku in nepodrejenost njegovih pogodb o zaposlitvi pravilom relevantnih kolektivnih pogodb) s tem, da je bil tožnik ključni delavec. ZDR-1 takšne kategorije delavcev ne pozna. Ker je individualno pogodbo mogoče skleniti le s poslovodjo ali z vodilnim delavcem (73. in 74. člena ZDR-1), je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je bil tožnik eden izmed njiju. Po ugotovitvi, da nobena izmed obravnavanih pogodb o zaposlitvi ni bila individualna pogodba, saj tožnik ni bil ne poslovodja ne vodilni delavec, je pravilno presodilo, da za tožnika velja Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo, podjetniška kolektivna pogodba in Tarifni del podjetniške kolektivne pogodbe, saj te kolektivne pogodbe ne veljajo le za poslovodne osebe oziroma za delavce s posebnimi pooblastili.
ZUPJS člen 12, 15, 15/1, 28, 28/1.. ZSVarPre člen 20, 20/1, 26, 26/1, 26/1-1.. SZ-1 člen 121b.. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 14/6.. ZDSS-1 člen 63, 63/1.
Po 1. odstavku 28. člena ZUPJS je do subvencije najemnine upravičen tudi najemnik v tržnem najemnem stanovanju. Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine je ugotovljen dohodek najemnika in oseb, navedenih v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, brez dodatka za delovno aktivnost, določenega skladno s predpisi, ki urejajo socialno varstvene prejemke, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka, in za znesek neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve, ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih. V 1. odstavku 28. člena ZUPJS je torej določena meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine oziroma t. i. premoženjski cenzus. Cenzus je pri tržnih stanovanjih odvisen od višine minimalnega dohodka za upravičenca oziroma družino, ugotovljenega dohodka najemnika in oseb iz najemne pogodbe ter zneska priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih.
Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencionirane najemnine je treba upoštevati povprečne mesečne dohodke, ki se po določbah ZUPJS vštevajo v lastni dohodek, torej tudi nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni, prejeto v treh koledarskih mesecih pred mesecem vložitve zahteve.
Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izplačila, pač pa tudi, kdaj je bil tožnik seznanjen s tem, na kaj se plačilo nanaša, zlasti, če gre - tako kot v obravnavanem primeru - le za delno plačilo (ali celo za več delnih izplačil, do katerih je pri toženi stranki prišlo v istovrstnih množičnih zadevah, med katere spada tudi obravnavana). V obravnavani zadevi je dne 5. 12. 2017 sicer res prišlo do delne izpolnitve oziroma do nakazila dela vtoževanega zneska iz naslova plače za opravljene nadure, vendar pa je tožena stranka šele s pripravljalno vlogo z dne 23. 7. 2018 jasno opredelila, kaj je tožniku iz naslova nadur izplačala. Tožnik je tožbo umaknil pravočasno, to je 16. 8. 2018, po prejemu navedene pripravljalne vloge (oziroma po sodnih počitnicah).
Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka bistveno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, tako da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - neprimerna začasna odredba - dovoljenost vpisa v zemljiško knjigo - lastništvo nepremičnine
Niti jezikovna, niti namenska oz. sistemska razlaga petega odstavka 168. člena ZIZ ne daje podlage za razlogovanje, da bi se upniku, ki je svojo terjatev do dolžnika že poskušal izterjati in to celo v izvršilnem postopku, vendar neuspešno, odreklo procesno upravičenje za vložitev tožbe po petem odstavku 168. člena ZIZ, če ta ne bi predhodno že v izvršilnem postopku predlagal izvršbo na takšno nepremičnino kot predmet izvršbe in predhodno ne bi bil že v izvršilnem postopku izdan sklep o njegovi prekinitvi zaradi rešitve predhodnega vprašanja.
Sodišče lahko po predlogu upnika (tožnika) v zavarovanje upnikove terjatve zoper dolžnika (toženca) izda predlagano začasno odredbo, če upnik s trditvami v predlogu za izdajo začasne odredbe izkaže obstoj pogojev, kot jih določa ZIZ.
Sodišče ni ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe zato, ker je presodilo, da predlagana začasna odredba s prepovedjo obremenitve, odtujitve in kakršnegakoli razpolaganja z nepremičnino in njeno zaznambo v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini, ne dosega zatrjevanega namena zavarovanja (torej ne izpolnjuje pogojev po 271. členu ZIZ). Predmetne nepremičnine namreč niso v zemljiški knjigi vpisane kot lastnina prvo in drugotoženke, ampak tretjetoženke. Zato pa glede na zakonska določila ZZK-1 vpis začasne odredbe s takšno prepovedjo v zemljiško knjigo ni možen.
Vpis predlagane začasne odredbe v zemljiško knjigo ne bi bil mogoč zaradi načela pravnega prednika (9. člen ZZK-1) in dejstva, da je pri tej nepremičnini v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica tretjetoženka, zato pa takšna začasna odredba, izdana zoper prvotoženca in drugotoženko, vpisa zaznambe prepovedi v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini ne bi dopuščala. Zato pa predlagana začasna odredba zoper prvotoženca in drugotoženko zatrjevanega namena zavarovanja upnikove denarne terjatve zoper njiju ne dosega, saj vpis takšne prepovedi v zemljiško knjigo ne bi bil možen.
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje tožnik tudi, če bi bilo pri njem ugotovljeno stanje določeno v prvem odstavku ali stanje določeno v drugem odstavku 43. člena ZPIZ-2, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Pred dopolnjenim 21 letom tožnik ni bil vključen v obvezno zavarovanje in tudi ni dopolnil najmanj tri mesece pokojninske dobe. Tožnik pa tudi v obdobju od dopolnjenega 21 leta starosti do dopolnjenega 30 leta starosti, ne izpolnjuje pogoja gostote 1/4 delovnih let. Tožnik, ki se je prvič vključil v obvezno zavarovanje ko je bil star 26 let, je delo opravljal s prekinitvami do 31. 12. 2015 in skupaj dopolnil 1 leto, 8 mesecev in 22 dni pokojninske dobe, kar nedvomno ne predstavlja pokojninske dobe, ki pokriva najmanj 1/4 delovnih let.
ZPP v tretjem odstavku 189. člena določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Zato je v tem sporu pomembno vprašanje, kdaj se je katera od pravd začela.
Kot izhaja iz podatkov v spisu, je bila tožničina nasprotna tožba (v zadevi I Pd 694/2017) vročena toženki še v letu 2016, saj je toženka 22. 11. 2016 vložila pripravljalno vlogo, v kateri je podala tudi odgovor na nasprotno tožbo. Ker je bila tožba v obravnavani zadevi vložena 17. 3. 2017 in toženki vročena 29. 3. 2017, je bila pravda v tej zadevi začeta, ko je že tekel postopek v zadevi opr. št. I Pd 694/2017. Zato je sodišče prve stopnje tožbo za odškodninski zahtevek skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZPP pravilno zavrglo.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 9, 9/2, 34, /34/1, 34/1-1. ZIZ člen 165.
vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - vpis po uradni dolžnosti - vročanje predloga za vpis v register
V obravnavanem primeru se je registrski postopek začel po uradni dolžnosti in ne na predlog, zato je neutemeljeno pritožbeno uveljavljanje kršitve 31. člena ZSReg, ki nalaga dolžnost vročanja predloga za vpis in listin, ki so priložene predlogu, subjektu vpisa in tretjim, katerih pravice bi lahko bile z vpisom prizadete. Sicer pa pritožnik tudi ne zatrjuje, da se z izvedenim vpisom kakorkoli posega v njegove pravice ali pravice koga tretjega.