izločitev dokazov - komunikacijska zasebnost - odpoved pravici do komunikacijske zasebnosti - spletni forum - zasebna tožba - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - odredba sodišča
Obdolženec se ne more sklicevati na določilo člena 37 Ustave RS, če se na odprtem spletnem forumu predstavlja s psevdonimom. Zato je ugotavljanje njegove identitete dopustno na podlagi odredbe sodišča po členu 165 ZKP, pa čeprav za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Zaradi odpovedi komunikacijske zasebnosti se ekskluzijska sankcija po členu 149.b ZKP ne uporabi.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - pravica do ugovora - dovoljenost ugovora - zavrženje ugovora - kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožnega predloga na glavni obravnavi
491. člen ZKP ureja samo situacije, ko je predlog za izrek varnostnega ukrepa vložen po opravljeni preiskavi oziroma po opravljenih posameznih preiskovalnih dejanjih, ne pa tudi, kadar med glavno obravnavo državni tožilec spremeni obtožni akt tako, da predlaga izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu oziroma obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Takšne situacije namreč ureja 493. člen ZKP.
Z izrecno navedbo, da je v primeru vložitve ugovora pred nadaljevanjem obravnave treba o ugovoru odločiti, je torej zakonodajalec dopustil možnost, da se ugovor vloži tudi, kadar pride do spremembe obtožnega akta na glavni obravnavi. Varnostni ukrepi so namreč posebna vrsta kazenskih sankcij, ki so prav tako prisilne narave in lahko močno posežejo v osebnost in pravice posameznika. Za izrek varnostnega ukrepa je temeljno izhodišče storilčeva nevarnost, zato je prav, da imajo v tem postopku obdolženci enake pravice, torej pravico do ugovora zoper predlog.
ZFPPIPP člen 245, 386. ZPP člen 77, 80, 81, 81/2, 153, 287, 287/4.
pravdna sposobnost - izvedenec - trditveno in dokazno breme - zavezanec za plačilo predujma
Med postopkom se lahko izkaže, da stranka nima (zadostne) poslovne sposobnosti oziroma je nima več. Tisti, ki kaj takega uveljavlja, mora izkazati (in dokazati) razloge za dvom v poslovno sposobnost. To pomeni tudi, da mora tisti, ki želi kaj takega uveljaviti, sam dokazati neobstoj poslovne sposobnosti, kar hkrati pomeni, da mora tudi založiti sredstva za izvedbo dokaza z izvedencem.
Ne gre za to, da bi sodišče neupravičeno menilo, da ima potrebno medicinsko znanje, da bi samo ocenjevalo poslovno in pravdno sposobnost dolžnice. Gre le za oceno, ali vse predloženo in oseben vtis z naroka kažejo na to, da morda dolžnica nima zadostne pravdne sposobnosti, da bi lahko poskrbela za svoje pravice in obveznosti v postopku osebnega stečaja, kar bi šele sodišču prve stopnje narekovalo nadaljnje ukrepanje v zvezi s tem.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za pisno izdelano mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - višina materialnih stroškov
Izvedenca sta morala preučiti obsežno dokumentacijo v spisu (predvsem priloge oziroma dokazne listine, sam spis pa je vseboval do izdelave izvedenskega mnenja le 53 strani), dodatna dokumentacija (nove zabeležke v zdravstvenem kartonu tožnice) pa je bila po obsegu minimalna. V primerjavi z običajnimi nalogami izvedencev v odškodninskih sporih, ki se nanašajo na vprašanja nematerialne škode oškodovancev, je bilo Komisiji zastavljeno zgolj eno vprašanje, in sicer, kdaj je bilo končano tožničino zdravljenje v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom. Odgovor na to vprašanje ni obsežen in po svoji vsebini tudi ne kaže, da bi šlo za zelo zahteven izvid in mnenje. Izvedencema zato pripada nagrada za zahteven izvid in mnenje (2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika).
ZPP člen 8, 12, 213. ZFPPIPP-UPB8 člen 243, 243/2, 458, 458/3, 458/4.
celovita dokazna ocena - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja
Sodišče prve stopnje je opravilo celovito dokazno oceno, navedlo razloge za zavrnitev dokazov, za katere je ocenilo, da niso relevantni ter da z njimi tudi ni mogoče ugotavljati odločilnih dejstev in se tožnik neutemeljeno sklicuje na to, da je "sodišče popolnoma neargumentirano zavrnilo vse predlagane dokaze tožnika".
V okoliščinah konkretnega primera, upoštevaje predvsem, da so bili skoki iz višine na blazino organizirani v sklopu množične prireditve ("Večerov piknik"), da je tega dne bilo izvedenih "več kot 300 skokov" in da se je poškodovala zgolj tožnica, takšen rekvizit pa je namenjen množični uporabi, torej brez posebnih omejitev pri uporabnikih in za zabavo, pri katerem je tudi statistična verjetnost nastanka poškodbe zelo majhna, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da zavarovanka toženke ni odgovorna za tožničino poškodbo.
ZTLR člen 22. ZZZDR člen 51, 58, 59. ODZ paragraf 91, 141.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - skupna gradnja v času zakonske zveze - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - nova stvar - delež na skupnem premoženju
Ob ugotovitvi, da predstavlja nepremičnina zaradi skupne gradnje v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje pravdnih strank in navedb toženke o podarjeni parceli in doti v povezavi z gradnjo nepremičnine, se pokaže, da gre za navedbe, ki lahko vplivajo na višino deležev na tem premoženju.
trditveno in dokazno breme - ugovor nenastale pravice - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu
Trditveno in dokazno breme glede domnevnih napak pri knjiženju prometa, konkretno, da tožeča stranka toženi stranki knjiži stroške, ki niso toženkini, s čimer ta smiselno zatrjuje, da vtoževana terjatev ne obstaja, predstavlja ugovor nenastale pravice. Ta ugovor pa spada v toženkino trditveno (in dokazno) breme. Tožena stranka bi zato morala določno opredeliti domnevne napake knjiženja prometa (npr. pri konkretno kateri transakciji, kdaj in katera napaka, ki ji gre v škodo, naj bi ji nastala). Pritožnica pa niti ne trdi, da je takšno trditveno breme zmogla (čeprav je dejstvo, da knjiženi stroški predstavljajo porabo po njeni plačilni kartici in gre torej za podatke iz njene spoznavne sfere).
vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - skupni del stavbe - kataster stavb - vpis v kataster stavb - katastrski elaborat - spremembe vpisov v katastru stavb
Če je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da obstaja odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, bi moralo postopati v skladu z 28. členom ZVEtL-1 in zagotoviti spremembo elaborata. Odločilnega neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb ne more odpravljati s sklicevanjem na očitno pomoto s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018383
OZ člen 190, 190/1, 191. ZPP člen 319, 319/3.
plačilo za odvetniške storitve - pobotni ugovor - procesno pobotanje - neupravičena pridobitev - odvetnik kot stranka
Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je izpolnjen zakonski dejanski stan iz citirane določbe 191. člena OZ, je napačen. Ta zakonska določba zahteva plačnikovo vedenje (prepričanje) in ne zgolj njegovo dopuščanje možnosti („zdeti se“), da plačuje nekaj, kar ni dolžan. Ker torej iz ugotovitev izpodbijanje sodbe ne izhaja, da je toženka vedela, da plačuje nekaj, kar ni dolžna, v obravnavanem primeru ni podlage za uporabo določbe 191. člena OZ, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje.
V lastni zadevi, če torej sam nastopa kot tožnik ali toženec, odvetnik nima pravice do povračila stroškov po odvetniški tarifi.
ZDavP-2 člen 145, 157. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 239.
predhodni postopek zaradi insolventnosti - odločanje o začetku stečajnega postopka - seznam izvršilnih naslovov - davčni dolg - izpodbijanje seznama izvršilnih naslovov - davčna izvršba - sodna izvršba - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - opredelitev do nerelevantnih navedb
Glede na to, da seznama izvršilnih naslovov ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi, ga tudi ni mogoče (po temelju in višini) izpodbijati v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka, kar pomeni, da se sodišču ni bilo potrebno opredeljevati do ugovorov dolžnika, s katerimi je vsebinsko izpodbijal pravnomočne davčne odločbe.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - legitimacija za pritožbo - družbenik
Družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka. Zato nima aktivne legitimacije za pritožbo proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018780
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 119. SZ-1 člen 26, 41, 41/1.
prekoračitev trditev - pravica do izjave - vplačila v rezervni sklad - načrt vzdrževanja - sklep etažnih lastnikov
Pravica do izjavljanja je kršena tudi takrat, ko sodišče odločitev opre na dejstva, ki jih nobena stranka ni zatrjevala in o katerih se zato nobena od njiju ni mogla izjaviti.
Določbe o zvišanju prispevka v rezervni sklad je treba razlagati ozko, ker je potrebno upoštevati, da vplačila v rezervni sklad postanejo skupno premoženje vseh etažnih lastnikov zgradbe, da se ta sredstva lahko zbirajo in ne porabijo tudi dalj časa, in da jih vplačnik ne more zahtevati nazaj, niti ne ob morebitni odtujitvi svoje etažne lastnine, kar vse so razlogi, da mora biti namen teh sredstev, zlasti še, če se vplačujejo v višjem znesku, predviden in ocenjen, kar pa se stori z načrtom vzdrževanja. Zgolj sklep etažnih lastnikov o povišanju vplačil v rezervni sklad ne zadostuje.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
odpust obveznosti - osebne okoliščine - kaznivo dejanje - ovire za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki temelji na zakonskih določbah, se ne more spreminjati s sklicevanjem na osebne okoliščine. Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče predlog za odpust obveznosti zavrniti.
Sodišče prve stopnje lahko zoper pričo odredi prisilno privedbo le, če ugotovi, da je bila priča v redu povabljena in svojega izostanka ni opravičila. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za odreditev prisilne privedbe, saj priča ni bila vabljena v skladu z določbo prvega odstavka 239. člena ZKP, saj je sodišče priči poslalo zgolj vabilo oškodovancu, ki ne vsebuje opozoril v primeru neupravičenega izostanka.
ZIZ člen 23, 41, 62, 62/2. ZPP člen 108, 180, 180/1, 451.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepopolna tožba - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - poziv na dopolnitev tožbe - dejstva in dokazi - nepopolna dopolnitev vloge - sklicevanje na dokaz - zavrženje tožbe
Dejstva, dokazi in pravna pravila tvorijo podlago tožbenega zahtevka. Tako dejstva kot dokazi morajo biti navedeni in predlagani že v tožbi, da lahko sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Navedba dejstev, ki po mnenju tožnika utemeljujejo tožbeni zahtevek, je poleg dokazov, s katerimi jih dokazuje, obvezna sestavina tožbe. Zgolj sklicevanje na dokazne listine, ne da bi tožnik sploh pojasnil, kakšen zahtevek z njimi uveljavlja, ne zadošča za obravnavo. Ker je tožeča stranka v postavljenem roku predložila zgolj listine (dokaze), medtem ko trditev o dejstvih, ki jih s predloženimi listinami dokazuje, ni z ničemer utemeljila, je pravilna presoja sodišča, da je ostala tožba tudi po pozivu na dopolnitev nepopolna.
Tožnik ima na računih cca 2.000,00 EUR in je lastnik več nepremičnin, tudi gozda in stanovanja, v katerem ne živi. Lastništvo teh nepremičnin tožniku omogoča pridobivanje dodatnih dohodkov (najemnine, prodaja nepremičnine, v primeru gozda prodaja lesa) ali pa pridobitev hipotekarnega kredita, zato popolna taksna oprostitev ne pride v poštev.
Plačilo sodne takse je treba odložiti, tako da bo tožnik lahko vnovčil svoje premoženje in na ta način pridobil sredstva za plačilo sodne takse.
Kot dokaz opravljene vročitve, ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v njem ugotovljena dejstva neresnična, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - vrednotenje zahtevnosti mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora za oceno zahtevnosti izvedenskega mnenja kot zelo zahtevnega bodisi iz mnenja bodisi iz dodatnih izvedenčevih pojasnil izhajati, da je bila za proučitev dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. V obravnavanem primeru te okoliščine niso podane in tudi pri priglasitvi stroškov izvedenec ni navedel uporabe posebnih metod ali postopkov, iz katerih bi izhajalo, da je bila zadana naloga tako zahtevna, da je zahtevala dodaten poglobljen študij in obsežne analize.