V okoliščinah konkretnega primera, upoštevaje predvsem, da so bili skoki iz višine na blazino organizirani v sklopu množične prireditve ("Večerov piknik"), da je tega dne bilo izvedenih "več kot 300 skokov" in da se je poškodovala zgolj tožnica, takšen rekvizit pa je namenjen množični uporabi, torej brez posebnih omejitev pri uporabnikih in za zabavo, pri katerem je tudi statistična verjetnost nastanka poškodbe zelo majhna, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da zavarovanka toženke ni odgovorna za tožničino poškodbo.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - pravica do ugovora - dovoljenost ugovora - zavrženje ugovora - kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožnega predloga na glavni obravnavi
491. člen ZKP ureja samo situacije, ko je predlog za izrek varnostnega ukrepa vložen po opravljeni preiskavi oziroma po opravljenih posameznih preiskovalnih dejanjih, ne pa tudi, kadar med glavno obravnavo državni tožilec spremeni obtožni akt tako, da predlaga izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu oziroma obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Takšne situacije namreč ureja 493. člen ZKP.
Z izrecno navedbo, da je v primeru vložitve ugovora pred nadaljevanjem obravnave treba o ugovoru odločiti, je torej zakonodajalec dopustil možnost, da se ugovor vloži tudi, kadar pride do spremembe obtožnega akta na glavni obravnavi. Varnostni ukrepi so namreč posebna vrsta kazenskih sankcij, ki so prav tako prisilne narave in lahko močno posežejo v osebnost in pravice posameznika. Za izrek varnostnega ukrepa je temeljno izhodišče storilčeva nevarnost, zato je prav, da imajo v tem postopku obdolženci enake pravice, torej pravico do ugovora zoper predlog.
Sodišče prve stopnje lahko zoper pričo odredi prisilno privedbo le, če ugotovi, da je bila priča v redu povabljena in svojega izostanka ni opravičila. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za odreditev prisilne privedbe, saj priča ni bila vabljena v skladu z določbo prvega odstavka 239. člena ZKP, saj je sodišče priči poslalo zgolj vabilo oškodovancu, ki ne vsebuje opozoril v primeru neupravičenega izostanka.
vključevanje na prednostno cesto - trčenje dveh motornih vozil
Toženkina zavarovanka bi se morala na cesto vključiti tako, da tožniku, ki je vozil po cesti s primerno hitrostjo, ne bi bilo potrebno zavirati ali obvoziti njenega vozila, da bi preprečil trčenje.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - legitimacija za pritožbo - družbenik
Družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka. Zato nima aktivne legitimacije za pritožbo proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018383
OZ člen 190, 190/1, 191. ZPP člen 319, 319/3.
plačilo za odvetniške storitve - pobotni ugovor - procesno pobotanje - neupravičena pridobitev - odvetnik kot stranka
Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je izpolnjen zakonski dejanski stan iz citirane določbe 191. člena OZ, je napačen. Ta zakonska določba zahteva plačnikovo vedenje (prepričanje) in ne zgolj njegovo dopuščanje možnosti („zdeti se“), da plačuje nekaj, kar ni dolžan. Ker torej iz ugotovitev izpodbijanje sodbe ne izhaja, da je toženka vedela, da plačuje nekaj, kar ni dolžna, v obravnavanem primeru ni podlage za uporabo določbe 191. člena OZ, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje.
V lastni zadevi, če torej sam nastopa kot tožnik ali toženec, odvetnik nima pravice do povračila stroškov po odvetniški tarifi.
trditveno breme - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - kratkoročne terjatve
Blokada transakcijskih računov in trenutno pomanjkanje likvidnostih sredstev, kot jo je zatrjevala tožena stranka, sicer lahko predstavlja oviro stranki, da bi si zagotovila sredstva za takojšnje plačilo sodne takse, ne da bi s tem ogrozila svoje dejavnosti, vendar je sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks poleg likvidnostnega stanja dolžno upoštevati tudi njeno finančno in premoženjsko stanje.
izločitev dokazov - komunikacijska zasebnost - odpoved pravici do komunikacijske zasebnosti - spletni forum - zasebna tožba - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - odredba sodišča
Obdolženec se ne more sklicevati na določilo člena 37 Ustave RS, če se na odprtem spletnem forumu predstavlja s psevdonimom. Zato je ugotavljanje njegove identitete dopustno na podlagi odredbe sodišča po členu 165 ZKP, pa čeprav za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Zaradi odpovedi komunikacijske zasebnosti se ekskluzijska sankcija po členu 149.b ZKP ne uporabi.
ZFPPIPP člen 245, 386. ZPP člen 77, 80, 81, 81/2, 153, 287, 287/4.
pravdna sposobnost - izvedenec - trditveno in dokazno breme - zavezanec za plačilo predujma
Med postopkom se lahko izkaže, da stranka nima (zadostne) poslovne sposobnosti oziroma je nima več. Tisti, ki kaj takega uveljavlja, mora izkazati (in dokazati) razloge za dvom v poslovno sposobnost. To pomeni tudi, da mora tisti, ki želi kaj takega uveljaviti, sam dokazati neobstoj poslovne sposobnosti, kar hkrati pomeni, da mora tudi založiti sredstva za izvedbo dokaza z izvedencem.
Ne gre za to, da bi sodišče neupravičeno menilo, da ima potrebno medicinsko znanje, da bi samo ocenjevalo poslovno in pravdno sposobnost dolžnice. Gre le za oceno, ali vse predloženo in oseben vtis z naroka kažejo na to, da morda dolžnica nima zadostne pravdne sposobnosti, da bi lahko poskrbela za svoje pravice in obveznosti v postopku osebnega stečaja, kar bi šele sodišču prve stopnje narekovalo nadaljnje ukrepanje v zvezi s tem.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za pisno izdelano mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - višina materialnih stroškov
Izvedenca sta morala preučiti obsežno dokumentacijo v spisu (predvsem priloge oziroma dokazne listine, sam spis pa je vseboval do izdelave izvedenskega mnenja le 53 strani), dodatna dokumentacija (nove zabeležke v zdravstvenem kartonu tožnice) pa je bila po obsegu minimalna. V primerjavi z običajnimi nalogami izvedencev v odškodninskih sporih, ki se nanašajo na vprašanja nematerialne škode oškodovancev, je bilo Komisiji zastavljeno zgolj eno vprašanje, in sicer, kdaj je bilo končano tožničino zdravljenje v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom. Odgovor na to vprašanje ni obsežen in po svoji vsebini tudi ne kaže, da bi šlo za zelo zahteven izvid in mnenje. Izvedencema zato pripada nagrada za zahteven izvid in mnenje (2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika).
ZDavP-2 člen 145, 157. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 239.
predhodni postopek zaradi insolventnosti - odločanje o začetku stečajnega postopka - seznam izvršilnih naslovov - davčni dolg - izpodbijanje seznama izvršilnih naslovov - davčna izvršba - sodna izvršba - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - opredelitev do nerelevantnih navedb
Glede na to, da seznama izvršilnih naslovov ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi, ga tudi ni mogoče (po temelju in višini) izpodbijati v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka, kar pomeni, da se sodišču ni bilo potrebno opredeljevati do ugovorov dolžnika, s katerimi je vsebinsko izpodbijal pravnomočne davčne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STEČAJNO PRAVO
VSL00017445
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-3, 327, 327/1, 354, 354/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
stroški cenitve - cenitev nepremične - stroški stečajnega postopka - uporaba pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih
Višje sodišče je z vpogledom v e-Prostor (javni vpogled v podatke o nepremičninah) ugotovilo, da gre za tri povezane nepremičnine, ki so po dejanski rabi pozidano zemljišče, po namenski rabi pa površine podeželjskega naselja in najboljša kmetijska zemljišča. Gre za tipično podeželjsko družinsko posest, na kateri je hiša s spremljajočimi objekti. Za tako cenitev je kvečjemu utemeljeno priznati stroške za zahtevno pisno cenitev po 2. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika, ne pa dodatno še nagrado za cenitev kmetijskih objektov in samostojne garaže, ki se nahajajo na teh istih nepremičninah. Niti v izpodbijanem sklepu niti v računu cenilke in upraviteljevem predlogu ni bilo pojasnjeno, zakaj je bila cenitev v tem delu tako kompleksna oziroma zahtevna (v smislu citiranega 47. člena Pravilnika). Zgolj dejstvo, da predmet cenitve ni bila ena sama nepremičnina, temveč tri nepremičnine, ne zadošča za zaključek, da je cenitev upoštevala kriterije iz Pravilnika.
ZTLR člen 22. ZZZDR člen 51, 58, 59. ODZ paragraf 91, 141.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - skupna gradnja v času zakonske zveze - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - nova stvar - delež na skupnem premoženju
Ob ugotovitvi, da predstavlja nepremičnina zaradi skupne gradnje v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje pravdnih strank in navedb toženke o podarjeni parceli in doti v povezavi z gradnjo nepremičnine, se pokaže, da gre za navedbe, ki lahko vplivajo na višino deležev na tem premoženju.
trditveno in dokazno breme - ugovor nenastale pravice - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu
Trditveno in dokazno breme glede domnevnih napak pri knjiženju prometa, konkretno, da tožeča stranka toženi stranki knjiži stroške, ki niso toženkini, s čimer ta smiselno zatrjuje, da vtoževana terjatev ne obstaja, predstavlja ugovor nenastale pravice. Ta ugovor pa spada v toženkino trditveno (in dokazno) breme. Tožena stranka bi zato morala določno opredeliti domnevne napake knjiženja prometa (npr. pri konkretno kateri transakciji, kdaj in katera napaka, ki ji gre v škodo, naj bi ji nastala). Pritožnica pa niti ne trdi, da je takšno trditveno breme zmogla (čeprav je dejstvo, da knjiženi stroški predstavljajo porabo po njeni plačilni kartici in gre torej za podatke iz njene spoznavne sfere).
trditveno in dokazno breme - prerekanje trditev - pobot
Tožena stranka bi morala potem, ko ji je tožeča stranka prerekala kakršno koli plačilo pobotne terjatve, navesti konkretna dejstva o izvedenih plačilih (kdaj, koliko, kako je bilo plačanega). Šele če bi pritožnica izpolnila trditveno breme in navedla konkretna dejstva o izvedenih nakazilih, bi moralo sodišče izvesti predlagane dokaze oziroma pojasniti, zakaj jih ni izvedlo.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - odprava napak - vročanje pisanj - osebno vročanje - nepravilnosti pri vročanju - pravilno vročanje - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vložitev pravnega sredstva - delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - zakoniti zastopnik stranke - odobritev skrbnika
Za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se skladno s sodno prakso uporablja pravilo o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti iz 42. člena ZIZ. Ta določba predvideva predlog oz. zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki omogoča odpravo napak pri vročanju oz. seznanitvi strank s sodnim pisanjem.
Pritožnik je bil s sklepom o dedovanju seznanjen, omogočeno mu je bilo izpodbijanje sklepa s pritožbo, ki jo je tudi vložil sam, odobril pa skrbnik. Pritožnik ni izkazal nobenih okoliščin, ki bi kazale na utemeljenost zahteve za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - vrednotenje zahtevnosti mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora za oceno zahtevnosti izvedenskega mnenja kot zelo zahtevnega bodisi iz mnenja bodisi iz dodatnih izvedenčevih pojasnil izhajati, da je bila za proučitev dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. V obravnavanem primeru te okoliščine niso podane in tudi pri priglasitvi stroškov izvedenec ni navedel uporabe posebnih metod ali postopkov, iz katerih bi izhajalo, da je bila zadana naloga tako zahtevna, da je zahtevala dodaten poglobljen študij in obsežne analize.
ZIZ člen 23, 41, 62, 62/2. ZPP člen 108, 180, 180/1, 451.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepopolna tožba - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - poziv na dopolnitev tožbe - dejstva in dokazi - nepopolna dopolnitev vloge - sklicevanje na dokaz - zavrženje tožbe
Dejstva, dokazi in pravna pravila tvorijo podlago tožbenega zahtevka. Tako dejstva kot dokazi morajo biti navedeni in predlagani že v tožbi, da lahko sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Navedba dejstev, ki po mnenju tožnika utemeljujejo tožbeni zahtevek, je poleg dokazov, s katerimi jih dokazuje, obvezna sestavina tožbe. Zgolj sklicevanje na dokazne listine, ne da bi tožnik sploh pojasnil, kakšen zahtevek z njimi uveljavlja, ne zadošča za obravnavo. Ker je tožeča stranka v postavljenem roku predložila zgolj listine (dokaze), medtem ko trditev o dejstvih, ki jih s predloženimi listinami dokazuje, ni z ničemer utemeljila, je pravilna presoja sodišča, da je ostala tožba tudi po pozivu na dopolnitev nepopolna.
ZST-1 člen 1, 1/3, 16. ZST-1 tarifna številka 1121. ZPP člen 105a, 105a/1.
napoved pritožbe - sodna taksa za napoved pritožbe - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je upoštevaje, da iz priloge 1 ZST-1 izhaja, da znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 2.500,00 EUR 60,00 EUR (16. člen ZST-1), pravilno odmerilo sodno takso za napoved pritožbe zoper sodbo. Zato tožena stranka zgolj s pavšalnimi pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, in da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ne more biti uspešna.