Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, s tem da v vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018827
ZZZDR člen 3, 51, 56, 63. ZFPPIPP člen 261, 302, 302/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obstoj terjatve - solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - učinkovanje sodbe zoper drugega zakonca - solidarni dolžnik - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - prenehanje zakonske skupnosti - razpad življenjske skupnosti - prenehanje terjatve zaradi pobota - učinek začetka stečajnega postopka - stečajni dolžnik - priznana terjatev v stečajnem postopku - izostanek dokazne ocene - izostanek obrazložitve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Podjem lekarne je nastal in se razvijal v času zakonske zveze toženca in S. S., z delom vsaj enega od zakoncev, zato vložek posebnega premoženja lahko vpliva le na velikost deleža zakoncev na skupnem premoženju, ne ohranja pa položaja posebnega premoženja in tudi ne vpliva na višji delež na posameznem premoženju.
Ker je terjatev tožnice nastala v času formalnega obstoja zakonske zveze, je dokazno breme, da je zakonska skupnost dejansko prenehala, v celoti na tožencu. Gre za izjemo od ureditve režima zakonske zveze, kot jo opredeljuje ZZZDR, ki jo je treba obravnavati restriktivno.
Toženec svoji odgovornosti za vtoževano obveznost nasprotuje tudi iz razloga, ker naj bi terjatev tožnice prenehala zaradi zakonskih učinkov začetka stečajnega postopka. Po določilu 261. člena ZFPPIPP veljata namreč terjatev upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika za pobotani, če ne gre za terjatvi nastali po začetku stečajnega postopka. V takšnem primeru stečajni upnik terjatve ni dolžan prijaviti v stečajnem postopku. V obravnavani zadevi iz predloženih listin izhaja, da je tožnica v stečajnem postopku prijavila vtoževano terjatev, ki ji stečajni upravitelj ni nasprotoval, prerekal pa jo je drug upnik, in sicer družba C., d. o. o., katere družbenik je (v postopku neprerekano) tudi toženec. Omenjena družba je bila napotena, da v roku 30 dni vloži tožbo na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve po drugem odstavku 302. člena ZFPPIPP. V postopku je bilo neprerekano, da takšne tožbe napoteni upnik ni vložil, zato terjatev po četrtem odstavku citiranega člena velja za priznano. To izključuje tezo, da je prenehala s pobotom. Tako ugotovljeno terjatev je stečajni upravitelj dolžan upoštevati pri glavni razdelitvi ter je upnik pridobil pravico do poplačila iz stečajne mase. Ugovor toženca o zakonskem pobotu je tako neutemeljen iz že omenjenega razloga.
Stiki med otrokom in očetom so določeni v minimalnem trajanju pod nadzorom strokovne delavke CSD, zato pritožbeno sodišče zavrača vsa pritožbena izvajanja o neprimernosti in slabem zgledu očeta, prav tako pa so bili stiki določeni skladno z izvedenskim mnenjem stalnega sodnega izvedenca klinične psihologije, postavljenem v tem postopku.
ZVis člen 10, 10/4. ZSReg člen 29, 36, 36/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 77.
vpis sprememb v sodni register - vpis spremembe firme - fakulteta - postopek vpisa v sodni register - postopek s pritožbo - pravni interes za vložitev pritožbe - ustanovitev univerze - akreditacija - pravna subjektiviteta univerze in članic
Članice univerze imajo pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, omejeno pravno sposobnost. Takšna omejena pravna sposobnost je predvidena že v 10. členu ZVis v primerih, kadar članice univerze, ki so bile ustanovljene v okviru univerze, izvajajo nacionalne programe visokega šolstva, za katere zagotavlja sredstva Republika Slovenija. V drugih primerih pa, kot to določa četrti odstavek 10. člena ZVis, članice univerze nastopajo v pravnem predmetu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z Aktom o ustanovitvi in statutom univerze.
Vpis ustanovitve Univerze, kateremu podlaga je bil Akt o ustanovitvi, ki ureja organizacijo univerze in njenih članic na opisani način, je pravnomočen. Tako univerza kot njene članice so tudi pridobile odločbo NAKVIS o akreditaciji visokošolskega zavoda, ki velja do leta 2023. Pritožnica v tem registrskem postopku zato ne more izpodbijati pravilnosti vpisa ustanovitve univerze v sodni register, niti pravilnosti odločbe NAKVIS o akreditaciji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017664
SPZ člen 73, 73/1, 74, 75, 75/1, 83, 99, 99/2. OZ člen 131, 216. ZPP člen 8, 254, 254/2, 286b, 337, 337/1.
sosedsko pravo - prepoved medsebojnega vznemirjanja - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prepovedane imisije - negatorna imisijska tožba - škoda - odškodninska odgovornost - prepoved bodočega vznemirjanja - ponovitvena nevarnost - odstranitveni zahtevek - pravica odstraniti veje - pritožbene novote - pasivna legitimacija - lastnik - neposredni posestnik - trditveno in dokazno breme - ugovor izpolnitve - stroški postopka - delni uspeh - vzročna zveza - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Lastnik sosednjega zemljišča, ki mu drevo soseda povzroča prepovedane imisije, ima poleg upravičenj po 83. členu SPZ (zlasti, če jih sam zaradi sosedovega nasprotovanja ne more uresničiti) tudi negatorno imisijsko varstvo po splošnih pravilih 73. in 75. člena SPZ. Slednje vključuje zahtevek, da toženec nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij. Odstranitev motečih vej v sosedovem zračnem prostoru in korenin, ki rastejo v sosednjo nepremičnino, je v prvi vrsti dolžnost lastnika drevesa.
Zaslišanje izvedencev po drugem odstavku 254. člena ZPP sodišče opravi med več v sodnem postopku postavljenimi izvedenci, če se njihova mnenja bistveno razlikujejo. Strokovnjak, ki ga je tožeča stranka angažirala pred pravdo, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni bil izvedenec v tem postopku. Šlo bi lahko kvečjemu za izvedeno pričo, ki bi jo sodišče zaslišalo, če bi bil tak dokazni predlog postavljen pravočasno.
odškodnina - delovna nesreča - nepremoženjska škoda - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici
Tožnik je v nesreči utrpel raztrganino sprednje križne vezi desnega kolena in delno raztrganino kolateralne-vzdolžne notranje vezi desnega kolena. Gre za srednje hud primer, ki se po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvršča v III. kategorijo.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobroverna posest - zakonita posest - priposestovalna doba - začetek teka priposestvovalne dobe - družbena lastnina - pravica uporabe - gradnja na tujem svetu - gradbeni objekt
Stanovalci so skupaj odkupili cestno zemljišče kot celoto po sorazmernih idealnih delih. S tem je tožena stranka na stanovalce prenesla pravico (so)uporabe na tedanji parceli 711/9, ki je bila v družbeni lastnini. V prejšnjem družbenoekonomskem sistemu je bil takšen soobstoj več pravic uporabe mogoč.
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje (ko je bil gradbeni objekt že zgrajen) zemljišče prenehalo biti družbena lastnina.
Kamnita škarpa in tlakovci ne predstavljajo zgradbe oziroma gradbenega objekta v smislu določb ZTLR o gradnji na tujem svetu.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pravica do stikov - omejitev stikov - stiki pod nadzorom - največja otrokova korist
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, zato sodišče lahko pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali če se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
vpis v sodni register - odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis - vpis spremembe članov nadzornega sveta - prekinitev postopka - sklep pritožbenega sodišča - učinek sklepa - vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da za vpis članov nadzornega sveta in izbris članov nadzornega sveta registrsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage. Kot izhaja iz spisovnega gradiva in sedanjih vpisov članov nadzornega sveta, je registrsko sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa pritožbenega sodišča IV Cpg 290/2018 o razveljavitvi sklepa o vpisu novih članov nadzornega sveta Srg 001 z dne 6. 2. 2018 in vrnitvi zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje, vzpostavilo registrsko stanje pred opravljenim vpisom po sklepu z dne 6. 2. 2018.
Registrsko sodišče na podlagi sklepa sodišča druge stopnje opravi vpis v sodni register le v primerih, ko sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča 1.) bodisi tako, da odredi vpis predlaganih sprememb (drugi odstavek 40. člena ZSReg), 2.) bodisi tako, da zavrne zahtevek za vpis v sodni register (tretji odstavek 40. člena ZSReg). V prvem primeru registrsko sodišče opravi vpis v sodni register, v drugem primeru pa vpiše izbris opravljenega vpisa. Smiselno enako postopa tudi v primeru, ko sodišče druge stopnje s sklepom zgolj razveljavi sklep registrskega sodišča o vpisu v sodni register, ne da bi vrnilo zadevo registrskemu sodišču v novo odločanje. Tudi v tem primeru namreč razveljavitveni sklep dejansko pomeni spremembo sklepa registrskega sodišča o vpisu v sodni register. Za nobenega od navedenih sklepov pa v obravnavanem primeru ni šlo, saj je pritožbeno sodišče sklep registrskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje.
tožba za nedopustnost izvršbe - umik tožbe - stroški pravdnega postopka - umik predloga za izvršbo - aktivna legitimacija - lastninska pravica na predmetu izvršbe
Tožniki so umaknili tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnini, potem ko je toženka kot upnica, ki je njihovemu ugovoru tretjega v izvršilnem postopku nasprotovala, umaknila predlog za izvršbo. S tem so tožniki dosegli svoj cilj, ki so ga zasledovali s tožbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je toženka smiselno izpolnila tožbeni zahtevek in ji v plačilo naložilo pravdne stroške tožnikov.
plačilo razlike plače - določitev količnika - izobraževanje - akreditacija - visokošolska dejavnost
Sporni zavod v skladu s slovensko visokošolsko zakonodajo ni izpolnjeval pogojev za izvajanje visokošolske dejavnosti, ker je bil vpisan v razvid izvajalcev zgolj višješolskih (in ne visokošolskih) študijskih programov. Ker je bil sporni program akreditiran, kar med strankama ni sporno, zavod pa ne, izobraževanje ni javno veljavno.
izvršba - izvršilni naslov - zastaranje - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - prava neuka stranka
Dolžnica navaja, da ji ni jasno, od kje se je po skoraj dvajsetih letih pojavila terjatev in da upniku ne dolguje nič, kar smiselno predstavlja ugovor zastaranja, ob upoštevanju, da gre za prava neuko stranko in zadostuje, če iz samih podanih navedb izhaja tudi njihov smisel. Treba je namreč upoštevati tudi, da gre v konkretnem primeru za postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova izpred skoraj dvajsetih let in da je upnikov pravni položaj v izhodišču bistveno močnejši kot dolžnikov. Upnik sicer razpolaga z izvršilnim naslovom, vendar pa so njegove evidence o opravljenih plačilih izpred več kot 10 let očitno pomankljive in nedosledne, zato upnik v tem primeru ne more biti v privilegiranem položaju v razmerju do dolžnice, ki navaja, da dokazil po tolikih letih nima več.
Ni mogoče zahtevati, da bi morala stranka pri ugovoru zastaranja uporabiti pravniško terminologijo, da bi bil njen ugovor upoštevan, kar še zlasti velja za prava neuko stranko, kot je dolžnica in zadostuje, če iz samih podanih navedb izhaja njihov smisel.
ZVis člen 10, 10/4. ZSReg člen 29, 36, 36/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 77.
vpis sprememb v sodni register - vpis spremembe firme - fakulteta - postopek vpisa v sodni register - postopek s pritožbo - pravni interes za vložitev pritožbe - ustanovitev univerze - akreditacija - pravna subjektiviteta univerze in članic
Članice univerze imajo pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, omejeno pravno sposobnost. Takšna omejena pravna sposobnost je predvidena že v 10. členu ZVis v primerih, kadar članice univerze, ki so bile ustanovljene v okviru univerze, izvajajo nacionalne programe visokega šolstva, za katere zagotavlja sredstva Republika Slovenija. V drugih primerih pa, kot to določa četrti odstavek 10. člena ZVis, članice univerze nastopajo v pravnem predmetu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z Aktom o ustanovitvi in statutom univerze.
Vpis ustanovitve Univerze v ..., kateremu podlaga je bil Akt o ustanovitvi, ki ureja organizacijo univerze in njenih članic na opisani način, je pravnomočen. Tako univerza kot njene članice so tudi pridobile odločbo NAKVIS o akreditaciji visokošolskega zavoda, ki velja do leta 2023. Pritožnica v tem registrskem postopku zato ne more izpodbijati pravilnosti vpisa ustanovitve univerze v sodni register, niti pravilnosti odločbe NAKVIS o akreditaciji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Obe terjatvi delavcu pripadata na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 v primeru izredne odpovedi delavca, v kolikor je izredna odpoved podana zaradi razlogov, navedenih v prvem odstavku 111. člena ZDR-1. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, s katerimi se pritožbeno sodišče v celoti strinja, izhaja, da je tožnica izredno odpoved podala ob predhodnem opominu na izpolnitev obveznosti in o tem obvestila pristojni inšpektorat. Ker toženka obveznosti ni izpolnila, je tožnica v predpisanem roku podala izredno odpoved, kot je določeno v drugem odstavku 111. člena ZDR-1. Odpoved je podala iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved tožnice podana zakonito, posledično je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/5. ZPP člen 214, 214/2.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - ugotovitvena tožba - ugotovitev obstoja pravice - napotitev na pravdo - neprerekana dejstva - pogrebni stroški - dolg iz zapuščine - odgovornost dedičev
Pogrebni stroški niso oskrbni stroški pokojnika in sodijo med dolgove iz zapuščine, torej med obveznosti, ki nastanejo po zapustnikovi smrti in za katere velja osebna odgovornost dedičev, zato ni podlage, da bi se v tem obsegu del zapustnikovega premoženja po 128. členu ZD izločil, oziroma da bi v tem delu prišlo do omejitve dedovanja.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - kriteriji za odločitev o stroških - načelo uspeha - povod za tožbo - ugovor tretjega - izločitvena pravda - sosporništvo - delitev stroškov po enakih delih
Pravna teorija in sodna praksa v tovrstnih pravdah ugotavljata, da je uporaba 160. člena ZPP, glede na sedanjo ureditev, omejena predvsem na izvršilni postopek, v katerem se smiselno uporabljajo določbe ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.
Prvi toženki so bila ob sklenitvi kreditne pogodbe primerno pojasnjena vsa tveganja ter prednosti in slabosti kredita v CHF. Ob danih informacijah je bila zmožna presoditi ekonomske posledice pogoja v pogodbi, ki je določal, da se odobri kredit v tuji valuti in način plačevanja mesečnih obrokov. Glavni pogoj pogodbe je bil jasen in razumljiv, stranka pa je z njim soglašala. Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bilo toženki neposredno in na razumljiv način pojasnjeno, da lahko sprememba valutnega razmerja „požre razliko“ oziroma da se ji „podraži kredit“ na švicarske franke, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvostopenjskega sodišča, da nezapisano opozorilo v pogodbi ne pomeni ničnosti celotne pogodbe, saj je tožeča stranka svojo pojasnilno dolžnost korektno in popolno dejansko izvedla.
ZSReg člen 4, 4-7, 5/1, 19, 39, 39-1. ZNP člen 37.
pravni interes kot procesna predpostavka - dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje nedovoljene pritožbe - vpis v sodni register - vpis spremembe zakonitega zastopnika
Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
Stališče, da neobravnavanje predloga za imenovanje posebnega revizorja ne pomeni njegove zavrnitve in da je sodno imenovanje mogoče le v primeru, če skupščina predlog obravnava in ga zavrne, zanika pravico malega delničarja (tu družbenika), varovano s 33. členom Ustave RS, v vseh primerih, ko bi bil zahtevo za postavitev revizorja na skupščini družbe pravilno podal, ta pa je ne bi uvrstila na dnevni red skupščine in o njej odločila.
Če je družba uvrstila dodatno točko na dnevni red skupščine, je bila z njo seznanjena. Tedaj je bil s tem seznanjen poslovodni organ. Ni mogoče, da bi bila ista oseba v vlogi poslovodne funkcije seznanjena z neko informacijo, v vlogi družbenika pa ne bi bila seznanjena. Če družba ne bi bila seznanjena s pravočasnim predlogom za dopolnitev dnevnega reda, točke ne bi uvrstila na dnevni red in družbenika ne bi soglašala z njeno obravnavo ter z glasovanjem o nasprotnem predlogu.
Že ugotovitev, da je poslovno odvisen subjekt diktiral pogodbene pogoje glavnemu sopogodbeniku, je neločljivo povezana s potencialno škodljivim poslom.
Ravno v odstopu dobička v škodo družbe in družbenikov, se pravi v ustvarjanju neprimerno manj dobička, kot če bi nasprotni udeleženec posloval po tržnih principih in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, je razlog za sum, da je prišlo do oškodovanja.
ZSReg člen 29, 33, 33/2, 34, 36, 36/1. ZGD-1 člen 394.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - neveljavnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - tožba na izpodbojnost skupščinskih sklepov - razlogi za izpodbojnost - ničnost sklepov skupščine - ničnostni razlogi - pravne posledice ničnosti
Kot relevantnih za presojo dovoljenosti vpisa ne gre enačiti neveljavnosti sklepa skupščine iz izpodbojnih ali ničnostnih razlogov. Ni vsak neveljaven sklep že razlog za prekinitev postopka. Če se namreč neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit.