izvršba - izvršilni naslov - zastaranje - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - prava neuka stranka
Dolžnica navaja, da ji ni jasno, od kje se je po skoraj dvajsetih letih pojavila terjatev in da upniku ne dolguje nič, kar smiselno predstavlja ugovor zastaranja, ob upoštevanju, da gre za prava neuko stranko in zadostuje, če iz samih podanih navedb izhaja tudi njihov smisel. Treba je namreč upoštevati tudi, da gre v konkretnem primeru za postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova izpred skoraj dvajsetih let in da je upnikov pravni položaj v izhodišču bistveno močnejši kot dolžnikov. Upnik sicer razpolaga z izvršilnim naslovom, vendar pa so njegove evidence o opravljenih plačilih izpred več kot 10 let očitno pomankljive in nedosledne, zato upnik v tem primeru ne more biti v privilegiranem položaju v razmerju do dolžnice, ki navaja, da dokazil po tolikih letih nima več.
Ni mogoče zahtevati, da bi morala stranka pri ugovoru zastaranja uporabiti pravniško terminologijo, da bi bil njen ugovor upoštevan, kar še zlasti velja za prava neuko stranko, kot je dolžnica in zadostuje, če iz samih podanih navedb izhaja njihov smisel.
Stiki med otrokom in očetom so določeni v minimalnem trajanju pod nadzorom strokovne delavke CSD, zato pritožbeno sodišče zavrača vsa pritožbena izvajanja o neprimernosti in slabem zgledu očeta, prav tako pa so bili stiki določeni skladno z izvedenskim mnenjem stalnega sodnega izvedenca klinične psihologije, postavljenem v tem postopku.
ZKP člen 18, 18/2, 340, 340/4. URS člen 22, 23, 25.
izločitev dokazov - hišna preiskava - zakonitost hišne preiskave - pravica do zasebnosti - pričakovanje zasebnosti - utemeljeno pričakovanje zasebnosti - poseg v pravico do zasebnosti
Čeprav si je obtoženec z dovoljenjem sina lastnika nepremičnin v sobi v prvem nadstropju stanovanjske hiše uredil začasni nezaklenjeni prostor za bivanje, ni mogoč zaključek, da je upravičeno pričakoval zasebnost pri uporabe sobe in da so bili zato v njej najdeni dokazi - droga pridobljeni nezakonito, ker policisti niso imeli njegovega dovoljenja, da bi v sobo vstopili. Obtoženec je namreč v navedeno sobo le občasno prihajal ter niti ni imel ključa vhodnih vrat stanovanjske hiše in bil tako ob svojih naključnih prihodih odvisen od prisotnosti dejanskih stanovalcev hiše, na tem naslovu pa ni bil niti stalno niti začasno prijavljen, poleg tega pa je v istem prostoru hranila svoje predmete tudi solastnica stanovanjske hiše. Obtoženec tako ni imel niti dejanskega niti pravnega statusa podnajemnika, ker ni plačeval niti uporabnine niti najemnine in glede na navedeno ni mogoče sklepati, da je v sobi upravičeno pričakoval popolno zasebnost s strani solastnika stanovanjske hiše. V sobi najdeni predmeti so bili torej kot dokaz pridobljeni na zakonit način, saj obtoženec s strani solastnika stanovanjske hiše ni mogel upravičeno pričakovati popolne zasebnosti ter zato zaznava policistov, ki je bila podlaga za izdajo odredbe za hišno preiskavo, ni bila posledica kršitve obtoženčevih ustavnih pravic, kot napačno razloguje sodišče prve stopnje v izpodbijani oprostilni sodbi, zaradi česar je sodišče druge stopnje ugodilo utemeljeni pritožbi državne tožilke ter sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, med katerim bo moralo dokazno oceniti tudi vse nezakonito izločene dokaze in šele nato sprejeti odločitev o obtoženčevi krivdi.
ZSReg člen 29, 33, 33/2, 34, 36, 36/1. ZGD-1 člen 394.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - neveljavnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - tožba na izpodbojnost skupščinskih sklepov - razlogi za izpodbojnost - ničnost sklepov skupščine - ničnostni razlogi - pravne posledice ničnosti
Kot relevantnih za presojo dovoljenosti vpisa ne gre enačiti neveljavnosti sklepa skupščine iz izpodbojnih ali ničnostnih razlogov. Ni vsak neveljaven sklep že razlog za prekinitev postopka. Če se namreč neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit.
Res je med izvršenim plačilom in umikom tožbe poteklo šest mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost. Zato je sodišče prve stopnje odločitev o stroških postopka materialnopravno pravilno oprlo na pravilo uspeha v pravdi.
Medtem ko je sodišče prve stopnje tožbo pravilno štelo kot potrebno, pa je odgovor na tožbo napačno štelo kot nepotrebni strošek tožene stranke in ji ni priznalo nobenih stroškov postopka.
končni obračun - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Tožena stranka je v pritožbi navedla le, da celotnega računa, ki ga je izstavila tožeča stranka za dobavo in montažo dimnika ni mogoče poravnati zaradi potrjenega končnega obračuna. S to navedbo, ki v bistvu pomeni zgolj ponovitev navedb podanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je tožena stranka grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje. Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s pritožbeno navedbo ne more uspeti.
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. OZ člen 179, 179/1, 179/2, 182, 299. ZOZP člen 20, 20a, 20a/2.
povrnitev nepremoženjske škode - lažji zvin vratne hrbtenice - posttravmatska stresna motnja - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - tuja pomoč in nega - prevozni stroški - zamudne obresti
Presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Za obravnavani primer, v katerem o višini odškodnine odloča sodišče, torej za primer, ko je odgovornost zavarovalnice sporna ali ni bila natančno ugotovljena ali ko škoda ni v celoti ocenjena, ZOZP izrecno ne določa nastopa zamude zavarovalnice. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je za zamudo dolžnika uporabilo 299. člen OZ, je pravilna.
preložitev naroka - nov narok pred drugim sodnikom - načelo enotnosti glavne obravnave - načelo neposrednosti
Če se nov narok opravi pred spremenjenim senatom (oziroma pred drugim sodnikom posameznikom), se mora po določbi tretjega odstavka 302. člena ZPP glavna obravnava znova začeti. Vendar to ni prvi narok iz 284. člena ZPP, pač pa določba zagotavlja načelo neposrednosti.
Stališče, da neobravnavanje predloga za imenovanje posebnega revizorja ne pomeni njegove zavrnitve in da je sodno imenovanje mogoče le v primeru, če skupščina predlog obravnava in ga zavrne, zanika pravico malega delničarja (tu družbenika), varovano s 33. členom Ustave RS, v vseh primerih, ko bi bil zahtevo za postavitev revizorja na skupščini družbe pravilno podal, ta pa je ne bi uvrstila na dnevni red skupščine in o njej odločila.
Če je družba uvrstila dodatno točko na dnevni red skupščine, je bila z njo seznanjena. Tedaj je bil s tem seznanjen poslovodni organ. Ni mogoče, da bi bila ista oseba v vlogi poslovodne funkcije seznanjena z neko informacijo, v vlogi družbenika pa ne bi bila seznanjena. Če družba ne bi bila seznanjena s pravočasnim predlogom za dopolnitev dnevnega reda, točke ne bi uvrstila na dnevni red in družbenika ne bi soglašala z njeno obravnavo ter z glasovanjem o nasprotnem predlogu.
Že ugotovitev, da je poslovno odvisen subjekt diktiral pogodbene pogoje glavnemu sopogodbeniku, je neločljivo povezana s potencialno škodljivim poslom.
Ravno v odstopu dobička v škodo družbe in družbenikov, se pravi v ustvarjanju neprimerno manj dobička, kot če bi nasprotni udeleženec posloval po tržnih principih in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, je razlog za sum, da je prišlo do oškodovanja.
ZSReg člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/1-6, 8, 8/5, 34, 35, 35/2, 35/3. ZGD-1 člen 10a.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis izbrisa odsvojitelja poslovnega deleža - omejitve za pridobitev statusa družbenika - načelo publicitete
Pri družbi z omejeno odgovornostjo je skladno s 6. točko prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZSReg obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register, tudi podatek o njenih družbenikih. To velja tako v primeru ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo kot tudi v primeru kasnejše spremembe družbenikov. Z obligatornostjo vpisov posameznih podatkov v sodni register kot javne knjige se namreč zagotovi objava tistih podatkov pri subjektu vpisa, ki so pomembni za pravni promet.
To pomeni, da pri d.o.o. v nobeni fazi (ustanovitve niti kasnejše spremembe) vpisa v sodni register ne sme priti do situacije, ko bi bil nek relevanten podatek za vpis v sodni register izbrisan, ne da bi bil hkrati vpisan nov podatek. Tak je tudi primer vpisa družbenika in njegovega 100 % poslovnega deleža v primeru odsvojitve poslovnega deleža.
OZ-UPB1 člen 190, 198, 299, 299/2. ZPP-UPB3 člen 7, 7/1, 112, 112/2, 212.
dopolnilna sodba - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - trditveno in dokazno breme - pobotni ugovor - tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi pobotni ugovor toženca iz naslova vlaganj (obnove kopalnice) in pri tem pravilno obrazložilo, da do prehoda koristi iz tega naslova še ni prišlo, saj je toženec še vedno izključni posestnik (uporabnik) predmetnega stanovanja, zato njegova terjatev iz naslova neupravičene obogatitve še ni dospela.
V otvoritvenem poročilu navedena likvidacijska vrednost premoženja dolžnika je primerna. Če pa se bo med postopkom osebnega stečaja izkazalo, da je terjatev izterljiva v manjšem znesku od njene likvidacijske vrednosti, navedene v otvoritvenem poročilu, kar bi pomenilo, da bodo tudi manjši stroški, ki so odvisni od te vrednosti (npr. nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev), pa lahko sodišče glede teh stroškov predračun stroškov naknadno spremeni (tretji odstavek 356. člena ZFPPIPP).
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - kriteriji za odločitev o stroških - načelo uspeha - povod za tožbo - ugovor tretjega - izločitvena pravda - sosporništvo - delitev stroškov po enakih delih
Pravna teorija in sodna praksa v tovrstnih pravdah ugotavljata, da je uporaba 160. člena ZPP, glede na sedanjo ureditev, omejena predvsem na izvršilni postopek, v katerem se smiselno uporabljajo določbe ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017553
OZ člen 619, 648. ZPP člen 285, 287, 287/2.
podjemna pogodba - vsebina obveznosti - končni rezultat - končanje posla - obligacija končnega rezultata - odstop naročnika od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstopna pravica - pravica do plačila - sodba presenečenja - breme dokazovanja - drugačna pravna presoja dejanja - materialno procesno vodstvo - enakost orožij med strankama - zavrnitev dokaznih predlogov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Podjemnikova storitvena obveznost ima značilnosti obligacije rezultata (uspeha). Merilo za presojo, ali je podjemnik izpolnil svojo obveznost, je samo končni rezultat (uspeh) njegove storitve in s tem uresničen končni interes naročnika.
Podjemnik nosi tveganje za uspeh svojega delovanja.
Glede na pojasnjeno zato v obravnavani zadevi ni odločilno, da je tožeča stranka z rešitvijo, ki jo je toženi zagotovila do 24. 12. 2015 oziroma do toženkinega odstopa od pogodbe, omogočila poslovanje v skladu s takrat veljavnimi predpisi, kot tudi ne, da je to rešitev tožena stranka uporabljala, pač pa je odločilno, da sta obe stranki šteli, da omenjena rešitev ne ustreza končni rešitvi v smislu predmetne podjemne pogodbe.
Breme dokazovanja omejitve podjemnikove pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani slednjega (tožene stranke) samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.
Za sodbo presenečenja bi šlo, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
Materialno procesno vodstvo ne pomeni, da mora sodišče stranko „voditi za roko“ in da bi ji celo moralo predlagati, točno katera dejstva naj zatrjuje in točno katere dokaze naj predlaga. To tudi sicer ni mogoče, saj dejstva in dokaze pozna samo stranka in ne v naprej sodišče. Na tak način bi sodišče s stranko navezalo takšen dialog, da bi prevzelo vlogo njenega odvetnika, s čimer bi kršilo temeljno procesno načelo razpravnosti, porušeno pa bi bilo tudi načelo „enakosti orožij“ pravdnih strank.
odškodnina - delovna nesreča - nepremoženjska škoda - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici
Tožnik je v nesreči utrpel raztrganino sprednje križne vezi desnega kolena in delno raztrganino kolateralne-vzdolžne notranje vezi desnega kolena. Gre za srednje hud primer, ki se po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvršča v III. kategorijo.
odškodninska odgovornost služb, ki opravljajo komunalno dejavnost - protipravno ravnanje - nezavarovan jašek na pločniku - padec v nezavarovan jašek - denarna odškodnina - višina nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - strah
Trajanje in intenzivnost strahu sta temeljni merili za odmero odškodnine, saj sodišče za strah praviloma prisodi odškodnino, če je ta intenziven in traja dalj časa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Obe terjatvi delavcu pripadata na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 v primeru izredne odpovedi delavca, v kolikor je izredna odpoved podana zaradi razlogov, navedenih v prvem odstavku 111. člena ZDR-1. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, s katerimi se pritožbeno sodišče v celoti strinja, izhaja, da je tožnica izredno odpoved podala ob predhodnem opominu na izpolnitev obveznosti in o tem obvestila pristojni inšpektorat. Ker toženka obveznosti ni izpolnila, je tožnica v predpisanem roku podala izredno odpoved, kot je določeno v drugem odstavku 111. člena ZDR-1. Odpoved je podala iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved tožnice podana zakonito, posledično je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - obličnost pogodbe
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s sodiščem prve stopnje, da je ob zatrjevanem pravnem temelju, da je tožena stranka odgovorna za plačilo vtoževane terjatve po 433. členu OZ odločilno ali je na toženo stranko prešla kakšna premoženjska celota ali posamezni del na pogodbeni podlagi. Pri tem je nadalje odločilno, da ne zadošča zgolj ustna pogodba, ampak mora biti prenos premoženja izkazan z ustrezno pisno pogodbo.
Določba 433. člena OZ v celoti kot glasi nedvomno zahteva, da se prenos premoženjske celote ali dela premoženja dogovori s pisno pogodbo, kar logično izhaja iz določbe drugega odstavka tega člena, da je nično pogodbeno določilo, ki bi omejevalo ali izključevalo odgovornost, določeno po prvem odstavku določbe. Ubeseditev ″pogodbeno določilo″ pomeni, da gre za nekaj, kar je zapisano.
Določba 433. člena OZ je namenjena varstvu upnikov, ki imajo terjatve iz pravnih razmerij, povezanih s prenesenim premoženjem. Ker je v primeru, ko pride do prenosa premoženja med gospodarskimi subjekti, zagotovljeno varstvo upnikov po specialnih določilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v poglavju o združitvah in delitvah, potem se upnik ne more uspešno sklicevati na določbo 433. člena OZ kot pravno podlago za plačilo svoje terjatve. Da pa bi šlo pri domnevno prenesenem premoženju za stvarni vložek v toženo stranko, tožeča tudi ni zatrjevala in ker ZGD-1 v takšnem primeru upniku terjatve ne zagotavlja posebnega varstva, bi se smel sklicevati na določbo 433. člena OZ3, vendar pa je tudi za stvarno pravni vložek bistveno, da se njegov obseg in realizacija ugotovi s pisno pogodbo in ne zadošča le ustni prenos premoženja.